Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Dano Ducu Ma Gilwonge Ni “Welo” Ginote I Woro Me Ada

Dano Ducu Ma Gilwonge Ni “Welo” Ginote I Woro Me Ada

‘Lurok . . . aye ma gibipuro potowu ki poto olokwu; ento wun gibilwongowu ni lulamdog pa Rwot [Jehovah].’​—IC. 61:5, 6.

1. Jo mukene gineno lurok nining, dok pingo man rac?

 KIT ma waneno kwede ipwony mukato-ni, dano gitiyo ki nyig lok ni “lurok” i yo me anywar ma nyuto cac ki adage ma nen ka maleng. Pe nyuto woro ka watero jo me lobo mukene ni rwomgi lapiny ka waporo ki jo me lobowa. Marac dong loyo aye ni kodi cwiny man nyuto twon kwiya piny madit adada. Buk me The Races of Mankind waco ni: “Baibul pwonyo ni dano me rok ducu gitye omege.” Omego aryo moni pe gitwero bedo cal ento nongo pud gubedo omego.

2, 3. Jehovah mono neno lurok nining?

2 Ka mo keken ma wabedo iye, lurok nongo gitye i kinwa. Man aye gin mutimme i kom jo Icrael, ma onongo gitye jo pa Lubanga Jehovah pi Gicikke ma gumoko kwede. Twero pa jo ma pe gubedo Luicrael onongo nok adada, ento kadi bed kit meno, Luicrael onongo myero gutergi ki woro dok i yo maber. Man pud dong tye lanen maber botwa me aluba! Lukricitayo me ada myero pe gubed ki apokapoka nyo adage mo keken. Pingo? Lakwena Petero owacci: “Adada aniang atir ni Lubanga pe poko kin dano, ento en jolo dano ma i rok ducu ma gilworo en ki ma gitiyo gin ma tye atir.”​—Tic. 10:34, 35.

3 Lurok ma onongo gitye i kin Luicrael i kare ca gunongo adwogi maber. Man onongo nyuto tam pa Jehovah kit ma lakwena Paulo openyo kwede lacen ni: “Lubanga mono tye pi Lujudaya keken? Pe en bene Lubanga pa Lurok? Iyo, ada, en bene Lubanga pa Lurok.”​—Rom. 3:29; Joel 2:32.

4. Pingo kiromo wacci ‘lurok’ pe i kin ‘Luicrael me cwiny’?

4 Ma lubbe ki gicikke manyen-ni, Lukricitayo ma kiwirogi guleyo ka wang Luicrael me anywali macalo rok ma gibibedo jo pa Lubanga. Rok man kilwongo ni ‘Luicrael me cwiny.’ (Gal. 6:16) Kit ma Paulo otito kwede, i kin rok man manyen-ni, ‘apokapoka pe i kin Lugrik ki Lujudaya, ngat ma giliro ki ngat ma pe giliro, larok ma kwiya piny mere ata ma pe ngeyo leb, rok ma pud gudong cen i kit me wi lobo, opii, ki ngat ma dong lone kene, pien Kricito dong ocoko gin ducu dok bene tye i igi ducu.’ (Kol. 3:11) Pi meno, onongo lok man ni larok-ki myero obed pe i kacokke.

5, 6. (a) Lapeny ango ma twero bino ma lubbe ki Icaya 61:5, 6? (b) Angagi ma gubedo ‘lulamdog pa Rwot [Jehovah]’ ki dong “lurok” ma kiloko i komgi i Icaya? (c) Dul aryo-ni ginywako itimo gin ango?

5 Ki tungcel, ngat mo twero peny-nyi ki lok ma kicoyo i Icaya cura 61, ma tye ka cobbe i ka kacokke i kare-ni. Tyeng me 6 loko i kom jo mogo ma gibitic calo ‘lulamdog pa Rwot [Jehovah].’ Ento, tyeng me 5 loko i kom “lurok” ma gibinote dok gibitic kacel ki ‘lulamdog’ magi. Omyero waniang lok man nining?

6 Waniang ni ‘lulamdog pa Rwot [Jehovah-ni]’ gubedo Lukricitayo ma kiwirogi ma gibibedo i ‘cer mukwongo,’ dok gin ‘gibibedo lulamdog pa Lubanga ki pa Kricito, dok bene gibibedo ka loc kacel kwede pi mwaka alip acel.’ (Yabo 20:6) Medo i kom meno, tye Lukricitayo mapol ma gin lugen dok gitye ki gen me kwo i lobo pi naka. Jo magi gitye macalo lurok kadi bed gitiyo kacel dok gikonyo kor jo ma gibicito i polo. Gitiyo ki yomcwiny me konyo kor ‘lulamdog pa Rwot [Jehovah],’ kun ‘gibipuro potogi ki poto olokgi.’ Ki lok ada, gin gikonyo me tito kwena me ker-ri bot jo mukene. Lukricitayo ma kiwirogi kacel ki “romi mukene[-ni]” gipwonyo dano ki ada me Baibul wek gubed mupore me tic ki cwinygi ducu pi Lubanga.​—Jon 10:16.

CALO ABRAIM, WATYE MACALO “WELO”

7. Lukricitayo i kare ni gitye macalo Abraim ki dok jo mukene ma gubedo lugen i kare macon nining?

7 Kit ma waneno kwede ipwony mukato-ni, Lukricitayo me ada gikwo macalo lurok nyo welo i lobo pa Catan-ni. Man weko gibedo rom aroma calo Abraim kacel ki jo mukene ma gubedo lugen i kare macon, ma kiwacci ‘gubedo macalo lurok dok welo.’ (Ibru 11:13) Calo Abraim, kadi bed watye ki gen me kwo i polo nyo i lobo, wan ducu watye ki mot me bedo ki wat maber ki Jehovah. Yakobo owaco ni “‘Abraim oye Lubanga, omiyo gikwane ni en dano ma kite atir’; dok bene gilwonge ni en larem Lubanga [Jehovah].”​—Yak. 2:23.

8. Cikke ango ma Lubanga ocikke kwede bot Abraim dok en owinyo nining?

8 Lubanga ocikke ni rok ducu gibilimo mot kun wok ki bot Abraim kacel ki likwayone, ento pe rok acel keken. (Kwan Acakki 22:15-18.) Kadi bed ni cikke man pa Lubanga-ni onongo bicobbe i kare me anyim, Abraim pud obedo ki gen ni wang ma ocobbe. Pi nucu kwone kulu, en kacel ki jo me ode gubedo ka dak teretere. Ento Abraim pud omedde ki bedo larem Jehovah.

9, 10. (a) Watwero lubo lanen pa Abraim nining? (b) Lwongo ango ma watero kubone bot jo mukene?

9 Kadi kono bed ni Abraim onongo pe ngeyo awene ma cikke pa Jehovah-ni bicobbe iye, en omedde ki maro kacel ki woro Jehovah. En oketo genne weng i kom Lubanga, ma ka moko tamme me bedo matwal i lobo moni. (Ibru 11:14, 15) Pud dong bedo me ryeko ka walubo lanen pa Abraim kun pe wayenyo jami mapol, yweka nyo bedo ki dog tic madit! Pingo itute me yenyo jami magi i lobo man ma cok gik woko-ni? Pingo imaro lobo man ma kibityekone woko-ni? Kit macalo Abraim otimo kwede-ni, watye ka kuro gin maber adada ma tye ka bino i nyim. Wan watye atera me bedo mot ma cwinywa opye kun wakuro wang ma cikke pa Lubanga ocobbe.​—Kwan Jo Roma 8:25.

10 Jehovah pud tye ka lwongo dano me rok ducu wek gunong mot ma bino kun wok ki bot lakwar Abraim. Dok jo ma kiwirogi ma gitye ‘lulamdog pa Rwot [Jehovah]’ kacel ki romi mukene ma gin “lurok[-ki],” gitye ka kubo lwongo man i leb makato 600 kulu i wi lobo lung.

MAR DANO ME ROK DUCU

11. Solomon okwayo dano me rok ducu me timo gin ango?

11 I kare ma Solomon tye ka dyero ot pa Lubanga i Jerucalem i 1026 K.M.P., en oniang ni dano me rok ducu gibiribbe i pako Jehovah. Dok man onongo lubbe ki cikke ma Jehovah ocikke kwede bot Abraim. En olego ki cwinye ducu ni: “Obed kit meno bene ka ce larok mo, ma pe joni jo Icrael, obino kany ma oa ki i lobo mo mabor, kun obino pi yweka me nyingi; pien gibiwinyo pi nyingi madit-ti, ki pi twero me badi ki kit ma iryeyo ki cingi pi konyo joni. Ka ce larok mo obino ce ocako lega ma okemo ot man, ci in Lubanga iwiny ki i polo ka ma ibedo iye-ni, itim kit gin ducu ma larok-ki okok kwede i nyimi, wek rok ma wi lobo ducu gunge nyingi, gulwori, kit ma lwakki jo Icrael gilwori-ni, dok wek gunge maber ni, ot man ma agero-ni gilwongo ki nyingi keken.”​—1 Luker 8:41-43.

12. Pingo jo mogo gineno Lucaden pa Jehovah macalo “lurok”?

12 Larok obedo ngat mo ma bedo abeda i lobo moni. I yo acel-lu, Lucaden pa Jehovah bene gitye macalo lurok. Gin gicwako Ker pa Lubanga keken ma Kricito aye telo-ni. Dok bene pe girwako wigi i lok me wibye, kadi bed jo mogo gitamo ni myero gurwak wigi iye.

13. (a) I yo ango ma watwero pwonye kwede pe me lwongo ngat moni ni larok? (b) Tika yub pa Jehovah i acakkine onongo mito ni kilwong ngat mo ni larok? Tit kong.

13 Pol kare yot tutwal me ngeyo lurok ma lubbe ki kit ma gitimo kwede ki jamigi i kin dano. Romo bedo leb ma giloko, tekwarogi, kit ma ginen kwede, nyo bene kit ma girukke kwede. Ento jami ma ribo dano me rok ducu kacel pire tek kato ma kelo apokapoka magi. I yo macek, kitwero wacci larok obedo ngat ma timo jamine i yo mapat ki pa dano mukene. Ka pe waketo cwinywa i kom apokapoka magi, ci lok man ni ‘larok-ki’ bibedo pe. Ka onongo dano ducu me lobo-ni gitye i te gamente acel keken, onongo kono pe kilwongo ngat mo ni larok. Ki lok ada, yub pa Jehovah i acakkine onongo tye me ribo dano ducu macalo luot acel dok i te loc acel keken ma en aye locce. Tika twere i kare-ni pi dano me lobo ducu pe me lwongo ngat mo keken ni larok?

14, 15. Gin ango ma Lucaden pa Jehovah gupwonye me timone macalo gurup?

14 Wakwo i lobo ma ngat acel acel paro pire keken kun ngat man tamo ni lobone aye ber loyo. Ber bene me ngeyo ni tye jo mukene ma pe paro pi lobo ma ngat moni a ki iye. Lweny ki kodi cwiny man pe yot. Ted Turner, ma ocako telebijon me CNN, oloko kit ma etiyo kwede ki ludiro ma gua ki i lobe mapat pat ni: “Tic kacel ki jo magi oweko apwonyo jami mapol adada. Oweko acako neno jo ma gia ki lobo mukene pe macalo ‘lurok,’ ento macalo utmego. Acako neno lok ni larok-ki calo lok me cac nyo yet. Dong oweko amoko cik i CNN ni lok ni larok-ki pe wabitic kwede ka watye ka lok i telebijon nyo i lok i kinwa i opic.”

15 Macalo gurup, Lucaden pa Jehovah keken aye i twok lobo lung gilubo tam pa Lubanga. Gupwonye me neno dano ducu kit ma Jehovah nenogi kwede. Macalo adwogine, man konyogi me bedo ki neno mupore i kom ngat mo keken mua ki i lobo mukene. Ma ka bedo ki akalakala, gungcwiny, nyo bene dago jo mukene, gin gupwonye me neno dano weng ki cwiny mupore pi kit mabeco kacel ki kero ma gitye kwede. Tika dong itamo kit ma Lucaden pa Jehovah gitimo kwede man, ki dok adwogi ma wanongo pi bedo ki neno mupore i kom jo mukene?

LOBO MA LUROK PE IYE

16, 17. Adwogi maber ango ma ibinongo i cobbe pa Niyabo 16:16 ki Daniel 2:44?

16 Cokcok-ki luker me wi lobo ducu gibilweny i kom loc pa Lubanga kun gibimake ki Yecu Kricito kacel ki lumalaikane, dok lweny man me agikki-ni “gilwongo i leb Ibru ni Armagedon.” (Yabo 16:14, 16; 19:11-16) Mwaki makato 2,500 angec, lanebi Daniel ocoyo gin ma bitimme macalo adwogi me lweny-nyi ni: “Dok i kare pa luker meno Lubanga me polo biketo ker mukene ma ri nakanaka ma pe gitwero balone, kadi dit me locce bene pe gibiweko i cing rok mukene. Ker meno manyen-ni bituro ker magi ducu ngido woko matitino, ci tyekogi woko ducu, en aye dong bicung bedo matwal.”​—Dan. 2:44.

17 Tika itwero tamo i kom adwogi maber ma ibinongo ka ginacoya magi gucobbe? Wang lobo ma weko kineno ngat moni ni larok i kare-ni dong bibedo pe matwal. Kadi bed kit ma ginen kwede pe bibedo rom, ento man binyuto cwec mamwonya pa Lubanga. Anyim mamwonya kit man myero ocuk cwiny wan ducu me medde ki pako ki dok miyo woro bot Lacwec, Lubanga Jehovah.

Tika itye ka kuro lobo ka ma pe kibilwongo ngat mo keken ni ‘larok’?

18. Gin ango mutimme cokcok-ki ma nyuto ni kitwero jwayo lwongo man ni larok-ki?

18 Tika twere pi dano weng me lobo-ni pe me neno jo mukene macalo lurok? Watwero bedo ki gen ni man bitimme. Inongo ni kombeddi-ni, Lucaden pa Jehovah pe dong gineno ngat mo ni obedo larok dok pe giketo cwinygi i kom lobo ma ngat moni oa ki iye. Me lapore, cokcok-ki, jang gang kal matino tino mapol i twok lobo lung kiribogi woko kacel. Kitimo man wek tic me tito kwena me Ker-ri obed yot. (Mat. 24:14) Tam man kimoko labongo paro pi apokapoka me lobo moni nikwanyo ka cik me lobo meno pe ye. Man gin mukene ma nyuto ni Yecu Kricito, Kabaka me Ker pa Lubanga tye ka konyo Lucaden pa Jehovah me jwayo apokapoka me lobo woko, dok en bene cokcok-ki ‘biloyo lweny.’​—Yabo 6:2.

19. Ngo ma Lucaden pa Jehovah dong gutimo ma lubbe ki lok me ada?

19 Kadi bed Lucaden pa Jehovah gia ki i lobe mapat pat dok giloko leb mapat pat, gin gitye ka tute me ilo malo lok me ada. Man weko gin ginote liking labongo gin mo ma poko kingi. (Jep. 3:9, NW) Gin weng gikwo calo jo me ot acel. Kadi bed pud gikwo i lobo pa Catan-ni, gin pe gitute me bedo calo wegine. Kit ma gitye ma gunote i kare ni nyuto ka maleng gin ma bitimme i lobo mayen​—ka ma pe kibilwongo ngat mo keken ni larok. Man nyuto ni i lobo manyen-ni, dano ducu ma gibikwo ki yomcwiny gibiye lok ma tye i buk me The Races of Mankind ma wacci: “Baibul pwonyo ni dano me rok ducu gitye omege.”