ISO̱N ye nde ka mūna ma bodilo. Kiṅe̱ David mo̱ ná: “Mawuse̱ na bolino̱ ma ńo̱ngise̱ mulopo mam, ma bandi mba wase ka mūna ma bodilo.” (Myenge 38:5) Kriste̱n iwo̱ i ńo̱sedi na ndutu ninde̱ne̱, ońolana i mo̱nge̱le ná Yehova a titina a lakise̱ babo̱. (2 Korinto 2:7) Di jo̱nge̱le̱ di te̱nge̱ne̱ e? To̱ e be̱ nde ná o boli bobe bonde̱ne̱, o mo̱nge̱le̱ ná o po̱ti etum na Yehova ńai a titino̱ pe̱ ná a lakise̱ wa e? Ke̱m, o si po̱ti!

Yehova a si macoma babole̱ bobe bena be iso̱n. A le̱le̱m o kasa babo̱! O munia ma muna nu pimbedi, Yesu a langisane̱ Yehova ka sango a muna ńe ndolo ńena mun’ao a dīno̱, na mo̱ ala o bolane̱ longe̱ la mbamba. Ombusa ponda, na muna a no̱ngo̱ bedomsedi ba timba o mboa. “Nde ke̱ a dia etum wone̱, na sango e̱ne̱ mo̱, a bwa ndedi, a ńa mīla, a sokane̱ mo̱, a sopa mo̱.” (Lukas 15:11-20) Mo̱, jo̱nge̱le̱ ná we “etum wone̱” na Yehova di meka wa o sisea mo̱ be̱be̱ e? Mulemlem ka sango a muna ńa mun munia, Yehova a malee̱le wa ndedi ninde̱ne̱. A le̱le̱m pe̱te̱ o kasa wa.

Yete̱na o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a titina a lakise̱ wa ońolana myobe mo̱ngo̱ me bonde̱ne̱ to̱so̱ ná me jita, son ombwea ben bebeledi ba Yehova be maso̱be̱ o Yesaya 1:18: “‘Ya di ka!’ [sangilane̱ mambo, NW] e kwali Yehova. ‘To̱ myobe mańu mi be̱ nde na beletete ka maya, mi me̱nde̱ sanga ka mbo̱m.’” E, Yehova a malakise̱ nate̱na myobe me ná końkoń ka itedi o mbo̱m ni masange̱.

Yehova a si mapula ná doi la mulema la bobe di tike takise̱ wa bebe be̱se̱. Ne̱ni so̱ weno̱ ná o kusa belo̱ko̱medi na doi la mulema la bwam ba mawe̱ na Yehova ke̱ a lakise̱ wa e? Ombwea mambo maba Kiṅe̱ David a bolino̱. Laboso: “Na mapuse̱le̱ Yehova mawuse̱ mam!” (Myenge 32:5) O̱nge̱le̱ ná, Yehova a mabele̱ wa ná o siseye mo̱ be̱be̱ o muka na ‘sangilane̱ mambo’ na mo̱. Emea be bebeledi. Puse̱le̱ myobe mo̱ngo̱ o boso ba Yehova, langwea pe̱ mo̱ ne̱ni o masengano̱. David a ta a biana ná Loba a malakise̱ myobe; ońola nika nde a kane̱no̱ na nin mbaki ná: “Sangise̱ mba na bobe bam . . . . A Loba, o si mayaṅa mulema mubuedi na mu ńo̱sedi.”—Myenge 51:4, 19.

Di londe̱ maba, David a kusi jongwane̱ tongwea na Natan, muto̱ped’a mudī Loba a lomno̱. (2 Samuel 12:13) O nin ponda we̱nge̱, Yehova a boli ná myemba mi be̱ne̱ batudu bokwabe̱le̱ ne̱ni o jongwane̱ babole̱ bobe bena bombwe̱ ná ba po̱ngulane̱ pe̱te̱ mulatako mabu na Yehova. O sisedi te̱ batudu be̱be̱, ba me̱nde̱ bolane̱ Bibe̱l na kane̱ pe̱ ońol’ango̱ ná o kuse lo̱ko̱mea,  o bo̱le̱, o sumwe pe̱ iso̱n o mulema.—Yakobo 5:14-16.

Ye mbale̱ ná, wena wo̱nge̱le̱ ná puse̱le̱ la myobe mo̱ngo̱ o boso ba Yehova na sisea pe̱ batudu be̱be̱ be nde lambo la bwambi lena o titino̱ ná o bola. David pe̱ a ta nde a be̱ne̱ mulemlem ma jo̱nge̱le̱. A se̱le̱ ‘wuta’ myobe mao. (Myenge 32:3) Nde ombusa ponda, e̱n mweńa ma puse̱le̱ myobe mao na po̱ngulane̱ longe̱ lao.

Lambo dinde̱ne̱ David a tombwane̱no̱ di ta nde ná, a timbi pe̱te̱ be̱ mutam. Mo̱ ná: “Bonam na nu ńena mawuse̱ mao ma lakisabe̱, na nu ńena myobe mao mi kuduman!” (Myenge 32:1) A kane̱ pe̱ ná: “A [Yehova, NW] tele̱ bepopo bam ná mudumbu mam mu langwe edub’ango̱.” (Myenge 51:17) Lo̱ko̱mea na lakise̱ David a kusino̱ di tute̱le̱ mo̱ o langwea bape̱pe̱ njika pat’a Loba Yehova eno̱.

Yehova a mapula ná o bwane̱ muńe̱nge̱ belo̱ko̱medi doi la mulema la bwam di mawanano̱. A mapula ná, o langweye bape̱pe̱ nja eno̱ na njika mwano a be̱nno̱. Bola nika na iwiye̱ na muńe̱nge̱ munde̱ne̱ seto̱ na iso̱n. (Myenge 65:2-5) O̱nge̱le̱ bebeledi bao ‘ná myobe mo̱ngo̱ mi dimsabe̱, ná ponda timba la peńa e we omboa Yehova.’—Bebolo 3:19, NW.

Nika nde Marta a kusino̱. Mo̱ ná: “ Munam ńa mome a ta á lomea mba Njongo a Betatedi na Umwe̱! ponda na ponda te̱. Na mba na botea pe̱te̱ sisea Yehova be̱be̱ son na son. Nje e ta ndutu o bola o betimbedi bam e ta nde baise̱ la milakisan ońola myobe me̱se̱ na bolino̱. Nde o sukan, na sisedi Loba be̱be̱ o muka, na baise̱ mo̱ ná a lakise̱ mba. Ne o jombwe̱ ná na tombise̱ 40 ma mbu o boko denge̱ na matimba na Yehova. Mbame̱ne̱ ne̱n na miso̱ ná, bato bena ba pawe̱ na Loba etum a mimbu, be pe̱te̱ ná ba timba bolea mo̱, a to̱ndo̱ pe̱te̱ babo̱.”