Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA | KALUNGA OHA TALE KO NGAHELIPI OITA?

Etaleko laKalunga li na sha noita mefelemudo lotete

Etaleko laKalunga li na sha noita mefelemudo lotete

Ovanhu ova kala tava hepekwa. Ngaashi ooxekulululwa, Ovajuda vomefelemudo lotete ova kala nokwiilikana kuKalunga va mone epepelelo omolwomafininiko oo a li taa dilile kOuhamba waRoma. Lwanima ova ka uda kombinga yaJesus. Mbela okwa li ngoo ta ka ulika kutya oye Messias omuudanekwa? Vahapu okwa li ‘ve mu lineekela kutya Oye ta ka kulila Ovaisrael’ komafininiko Ovaroma. (Lukas 24:21) Ashike kava li va mona epepelelo. Ponhele yaasho, mo 70 O.P., omatangakwaita aRoma okwa li e uya ndele taa hanauna po Jerusalem notembeli yasho.

Oshike sha li sha ningwa po? Omolwashike Kalunga ina lwa ponhele yOvajuda ngaashi pefimbo lonale? Ile omolwashike ineva pitika ve va lwife opo va manguluke momafininiko? Mbela etaleko laKalunga li na sha noita ola lunduluka? Ahowe. Ashike Ovajuda ova li va lunduluka. Ova li va efa po Omona waKalunga, Jesus, oo e li Messias. (Oilonga 2:36) Onghee hano, ova li va kanifa ekwatafano le likalekelwa olo va li ve na naKalunga. — Mateus 23:37, 38.

Ovajuda inava kala vali meameno nokuli naashi va ka ya mEdu lEudaneko, noinava mona vali oufembanghenda wokulwa oita oyo i li metwokumwe nehalo laKalunga. Ngaashi Jesus a popya, omanangeko noupuna oo va li ve na oku ka mona ngeenge ova kala va hokiwa kuKalunga ove a kufwa ndele taa pewa oshiwana shipe shopamhepo, ‘Israel yaKalunga.’ (Ovagalati 6:16; Mateus 21:43) Eongalo lOvakriste ovo va vaekwa nomhepo ola li la hoololwa li ninge Israel yaKalunga. Ova li va lombwelwa mefelemudo lotete odikilila kutya: ‘Paife omwa ninga oshiwana shaKalunga.’ — 1 Petrus 2:9, 10.

Okudja mefelemudo lotete eshi Ovakriste va ninga “oshiwana shaKalunga,” mbela Kalunga okwa lwa ponhele yavo opo va dje momafininiko Ovaroma? Ile mbela okwa li e va pitika va lwife ovafininiki vavo? Ahowe, ine shi ninga. Omolwashike mbela? Ngeenge tashi uya poita oyo i li metwokumwe nehalo laKalunga, Kalunga mwene oye ha tokola kutya onaini oita oyo tai ka luwa ngaashi twe shi mona moshitukulwa sha tetekela. Kalunga ina lwa ponhele yOvakriste vomefelemudo lotete, noineva pa epitikilo va lwe. Osha yela kutya, efelemudo lotete halo la li efimbo laKalunga lokulwifa ovakolokoshi novafininiki.

Ngaashi ovapiya vaKalunga vonale, Ovakriste ovo ova li ve na okuteelela efimbo laKalunga li fike lokuhanauna po ovakolokoshi novafininiki vavo. Kalunga ka li e va pitika va xulife po oukolokoshi nomafininiko mokulwifa ovatondi vavo. Jesus Kristus okwe shi yelifa nawa momahongo aye. Pashihopaenenwa, ina lombwela ovashikuli vaye va lwe, ponhele yaasho okwa ti: “Holeni ovatondi veni, ilikaneneni ovahepeki veni.” (Mateus 5:44) Mefelemudo lotete eshi Jesus a li ta popi efimbo lokuponokelwa kwaJerusalem komatangakwaita aRoma, okwa li a lombwela ovahongwa vaye va fiye po oshilando nokuya onhapo, naasho osho va li va ninga. — Lukas 21:20, 21.

Omuyapostoli Paulus okwa li yo a nwefwa mo a shange ta ti: ‘Ovaholike, nye vene inamu alulila omunhu owii. Shaashi opa shangwa: Ehandu olange, aame handi futu, Omwene osho ta ti.’ (Ovaroma 12:19) Paulus okwa tofa meendjovo daKalunga odo a popya konima yomido omafele odo tadi hangwa muLeviticus 19:18 nomuDeuteronomion 32:35. Ngaashi twe shi mona moshitukulwa sha tetekela, onghedi imwe oyo Kalunga a li a amena ovapiya vaye pefimbo lonale oku va yambidida moita eshi tava lwifa ovatondi vavo. Eendjovo daPaulus otadi ulike kutya etaleko laKalunga li na sha noita inali lunduluka. Natango mefelemudo lotete, Kalunga okwa li a tala ko sha yuka okulwa ponhele yovapiya vaye nokuxulifa po omafininiko noukolokoshi aushe. Ngaashi pefimbo lonale, Kalunga oye ha tokola kutya onaini oita tai ka luwa nonokutya oolyelye tava ka lwa.

Kalunga ka li a pitika Ovakriste vomefelemudo lotete va lwe. Ndele mbela ongahelipi kunena? Mbela kunena Kalunga okwa pitika ongudu yovanhu vonhumba i lwe? Ile mbela e li olo efimbo laKalunga lokukatuka onghatu nokulwe ponhele yovapiya vaye? Kalunga oha taleko ngahelipi oita kunena? Oshitukulwa shaxuuninwa shoitukulwa ei ya pambafana otashi ka nyamukula omapulo oo.