Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 19

Oilonga yokutunga oyo tai fimanekifa Jehova

Oilonga yokutunga oyo tai fimanekifa Jehova

ENENEDILADILO LETUKULWA

Oilonga yetu yokutunga yomounyuni aushe otai xumifa komesho oinima yOuhamba

1, 2. (a) Ovapiya vaJehova ova kala tava hafele shike okudja nale? (b) Oshike osho Jehova a lenga unene?

OKUDJA nale, ovapiya vaJehova ovadiinini ova kala nokuhafela oilonga yokutunga oyo tai fimanekifa edina laye. Pashihopaenenwa, Ovaisrael ova li va kufa ombinga nondjungu moilonga yokutunga etwalihangano nova li va yandja nehalo liwa oikwanoipangifo yokutungifa. — Ex. 35:30-35; 36:1, 4-7.

2 Oitungifo muyo vene hayo tai fimanekifa Jehova, molwaashi oinima oyo hayo a lenga unene. (Mat. 23:16, 17) Oshinima osho Jehova a lenga unene notashi mu fimanekifa komesho yoinima aishe onghedi omo ovapiya vaye have mu longele, naasho osha kwatela mo omhepo yavo yeliyambo nokulonga kwavo nouladi. (Ex. 35:21; Mark. 12:41-44; 1 Tim. 6:17-19) Osho oshinima shididilikwedi. Omolwashike hatu tile ngaho? Omolwaashi omatungo ohaa tungwa, ashike ohaa dulu okuhanauka po. Pashihopaenenwa, etwalihangano notembeli kai po vali. Ndele nonande omatungo oo okwa hanauka po, Jehova ina dimbwa oikala yokuyandja nehalo liwa noilonga yovapiya vaye ovadiinini ovo va li va yambidida okutungwa kwomatungo oo. — Lesha 1 Ovakorinto 15:58; Ovaheberi 6:10.

3. Oshike hatu ka kundafana metukulwa eli?

3 Ovapiya vaJehova vokunena navo ohava longo noudiinini opo va tunge omatungo elongelokalunga. Osho twa pondola moilonga oyo koshi yewiliko lOhamba Jesus Kristus oshididilikwedi neenghono! Osha yela kutya Jehova okwa nangeka noupuna eenghendabala detu. (Eps. 127:1) Metukulwa eli, ohatu ka kundafana kombinga yoilonga imwe yokutunga oyo twa longa nonghee ya fimanekifa Jehova. Ohatu ka uda yo omatyekosha avamwe ovo va li va kufa ombinga moilonga oyo.

Okutunga Omalupale Ouhamba

4. (a) Omolwashike twa pumbwa eenhele dihapu dokwoongalela? (b) Omolwashike oitaimbelewa imwe ya hengumukila mumwe? (Tala oshimhungu “ Okutungwa kwoitaimbelewa she likolelela keemhumbwe.”)

4 Ngaashi sha kundafanwa mEtukulwa 16, Jehova okwa teelela tu kale hatu ongala tu li eongalo opo tu mu longele. (Heb. 10:25) Okwoongala ihaku pameke ashike eitavelo letu, ndele ohaku tu kwafele yo tu kale tu na ouladi wokuudifa. Eshi exulilo tali ehene popepi, Jehova ota twikile okweendelelifa oilonga yokuudifa. Oshidjemo, ovanhu omayovi omafele otava mbobolokele mehangano laye omudo keshe. (Jes. 60:22) Apa ngoo pe fike omuvalu wovapangelwa vOuhamba tau hapupala, opo ngoo pe fike omhumbwe yokutunga eenhele dokunyanyangidila oileshomwa yopaMbibeli nosho yo eenhele delongelokalunga.

5. Omolwashike edina Olupale lOuhamba tali wapalele? (Tala yo oshimhungu “ Ongeleka youyelele mupe.”)

5 Pehovelo londjokonona yoshiwana shaJehova shokunena, Ovakonakoni vOmbibeli ova li va mona kutya ova pumbwa okutunga eenhele dokwoongalela. Osha fa shi li ngaha kutya imwe yomeenhele dotete delongelokalunga oya li ya tungwa moWest Virginia, mOilongo ya Hangana yaAmerika, mo 1890. Eshi kwa ka fikwa mo 1930 nasha, oshiwana shaJehova osha hangwa sha tunga nokuwapekulula eenhele dokwoongalela dihapu, ashike kada li natango da lukwa edina lokondadalunde. Ndele mo 1935, omumwatate Rutherford okwa li a ka talela po koHawaii oko kwa li ku na olupale tali tungilwa oshita noshitaimbelewa shipe. Eshi a pulwa kutya olupale olo nali lukwe shike, okwa ti: “Ongahelipi ngeenge otwe li luku ‘Olupale lOuhamba’ molwaashi ohatu udifa onghundana iwa yOuhamba?” (Mat. 24:14) Okudja opo, olupale olo halo alike la kala hali ifanwa nedina olo, ndele omalupale makwao Eendombwedi daJehova mounyuni aushe okwa hovela okukala haa ifanwa nedina olo.

6, 7. Okutunga Omalupale Ouhamba meni lefimbo lixupi okwa yandja ngahelipi oundombwedi?

6 Mo 1970 nasha, opa li omhumbwe inene yOmalupale Ouhamba. Ovamwatate vomOilongo ya Hangana ova li va tota po onghedi yokutunga omalupale mawa notaa wapalele, moule ashike womafiku manini. Eshi kwa ka fikwa mo 1983, mOilongo ya Hangana nomoKanada omwa li mwa tungwa Omalupale Ouhamba a tya ngaho e li 200 lwaapo. Opo ovamwatate va wanife po nawa oilonga oyo yokutunga, ova li va tota po eekomitiye dokutunga domoitukulwa. Elongekido olo ola li tali ende nawa, nomolwaasho mo 1986, Olutuwiliki ola li la dimina elongekido olo li tulwe moilonga keshe pamwe. Mo 1987, mOilongo ya Hangana omwa li Eekomitiye dOkutunga domOitukulwa (ee-RBC) di li 60. * Mo 1992, eekomitiye da tya ngaho oda li yo da totwa po moArgentina, Australia, Fransa, Ndowishi, Japani, Meksiko, South Africa nomoSpania. Otwa pumbwa okukala hatu yambidida ovamwatate ovadiinini ovo hava tungu Omalupale Ouhamba nOmalupale Oyoongalele molwaashi oilonga oyo hava longo oiyapuki.

7 Onghedi oyo yokutunga Omalupale Ouhamba meni lefimbo lixupi oya yandja oundombwedi moitukulwa omo mwa tungwa omalupale a tya ngaho. Pashihopaenenwa, moshifokundaneki shimwe shomoSpania omwa li mu na oshitukulwa shi na oshipalanyole, “Eitavelo ohali linyengifa eemhunda.” Oshifokundaneki osho osha popya kombinga yoilonga yokutunga Olupale lOuhamba modoolopa yedina Martos, nosha pula sha ti: “Osha enda ngahelipi mounyuni ou wovanhu ve lihole vo vene opo ovaliyambi va dja koitukulwa i lili noku lili [moSpania] ve uye nehalo liwa moMartos va tunge etungo liwa elela meni lefimbo lixupi, noku shi ninga monghedi ya unganekwa nawa?” Oshifo osho osha nyamukula epulo olo mokutofa eendjovo dovaliyambi vEendombwedi ovo va ti: “Eshi she shi ningifa tashi shiiva oshosho kutya, fye oshiwana sha hongwa kuJehova.”

Okutunga Omalupale Ouhamba moilongo oyo ya hepa

8. Mo 1999, Olutuwiliki ola li la dimina pa totwe oprograma ipe ilipi, nomolwashike?

8 Lwopexulilo lomido do 1900 nasha, ovanhu ova enda tava mbobolokele mehangano laJehova moilongo omo ovamwatate va hepa painiwe. Omaongalo omoilongo oyo okwa kendabala okulitungila eenhele dokwoongalela, ashike moilongo imwe, ovamwatate ova li hava shekwa nokukala va dinika molwaashi Omalupale Ouhamba avo okwa li anafangwa neenghono oku a yelekanifa neenhele dikwao domalongelokalunga omoshitukulwa. Ndele okudja mo 1999, Olutuwiliki ola li la tota po oprograma yokutunga Omalupale Ouhamba moilongo oyo inai putuka. Ohapa longifwa oimaliwa okudja koilongo oyo ya hepuluka opo pa kale ‘efaafano’ pokati komalupale omoilongo aishe. (Lesha 2 Ovakorinto 8:13-15.) Ovamwatate novamwameme vokoilongo imwe ohave liyambe yo va ka kwafele mokutunga.

9. Oilonga ilipi ya li tai monika ya fa ihapu, ndele ovamwatate ova li va pondola okuninga shike?

9 Potete, oilonga oyo oya li tai monika ya fa ihapu neenghono. Momushangwahokololo umwe womo 2001 omwa li mwa popiwa kutya moilongo 88 inai putuka omwa li mwa pumbwa Omalupale Ouhamba e dulife po 18 300. Ndele kekwafo lomhepo yaKalunga nolOhamba yetu Jesus Kristus, kape na oshilonga tashi tu nyenge. (Mat. 19:26) Moule ashike womido 15 lwaapo, okudja mo 1999 fiyo 2013, oshiwana shaKalunga osha tunga Omalupale Ouhamba 26 849, koshi yoprograma oyo ya tumbulwa metetekelo. * Jehova ota twikile okunangeka noupuna oilonga yokuudifa, nomolwaasho mo 2013 opa li natango pa pumbiwa Omalupale Ouhamba 6 500 lwaapo moilongo oyo inai putuka, nopaife, omudo keshe opa pumbiwa okutungwa omalupale omafele.

Okutunga Omalupale Ouhamba moilongo oyo ya hepa oku na omashongo e likalekelwa

10-12. Okutungwa kwOmalupale Ouhamba ohaku fimanekifa ngahelipi edina laJehova?

10 Okutungwa kwOmalupale Ouhamba oo mape ohaku fimanekifa ngahelipi edina laJehova? Omushangwahokololo wa dja koshitaimbelewa shomoZimbabwe owa ti: “Luhapu omuvalu wovakalipo pokwoongala ohau hapupala lwomapa avali moule ashike womwedi konima eshi pa tungwa Olupale lOuhamba lipe.” Moilongo ihapu, osha fa shi li apa kutya ovanhu ohava kala tava ongaonga okwoongala pamwe nafye ngeenge katu na onhele iwa yokwoongalela. Ashike shimha Olupale lOuhamba la tungwa, ohali yada diva nohapa pumbwa vali okutungwa limwe. Ndele eholokepo lolupale halo alike hali nanene ovanhu kuJehova. Ohole yashili oyo hai ulikwa kovaliyambi ovo hava tungu omalupale nayo ohai kumu onghedi omo ovanhu hava tale ko ehangano laJehova. Natu ka taleni koihopaenenwa yonhumba.

11 Indonesia. Eshi omulumenhu umwe oo a kala ta konenene eshi Olupale lOuhamba tali tungwa a uda kutya ovatungi aveshe ovaliyambi, okwa ti: “Nye omuvakumwifi shili! Onda mona nghee keshe umwe womunye ta longo nomutima aushe nokwa hafa nonande itamu futwa. Nghi shii ngeenge ope na vali elongelokalunga limwe la fa leni.”

12 Ukraine. Omukainhu umwe oo a li ha ende efiku keshe opo pa li tapa tungwa Olupale lOuhamba okwa li a fika pexulifodiladilo kutya ovatungi ovo ove na okukala Eendombwedi daJehova nonokutya otava tungu Olupale lOuhamba. Okwa ti: “Onda lombwelelwe kombinga yEendombwedi daJehova komumwamemekadona oo naye a ninga Ondombwedi. Eshi nda mona nghee Eendombwedi tadi tungu, naame onda li nda tokola kutya onda hala okukala moukwaneumbo oo wopamhepo. Onda mona yo nghee ovanhu ve holafane.” Omukainhu oo okwa li a tambula ko ekonakonombibeli nokwa ninginifwa mo 2010.

13, 14. (a) Oshike we lihonga monghedi omo ovalihomboli vamwe va li ve linyenga eshi va mona nghee Olupale lOuhamba tali tungwa? (b) Oshike to dulu okuninga po opo onhele yeni yelongelokalunga i kale tai fimanekifa edina laJehova?

13 Argentina. Ovalihomboli vamwe ova li ve uya pomumwatate oo a li ta pashukile oilonga yokutunga Olupale lOuhamba. Omushamane okwa ti: “Otwa kala hatu tale nelitulemo eshi tamu tungu, nopaife . . . otwa tokola okukala hatu uya monhele ei opo tu lihonge kombinga yaKalunga.” Opo nee okwa pula a ti: “Oshike tu na okuninga opo tu dule okukala hatu ongala omu?” Ovalihomboli ovo ova li va tambula ko ekonakonombibeli, nova pula ngeenge oukwaneumbo wavo aushe otau pitikwa u konakone. Omumwatate okwa li a dimina nehafo okuninga ngaashi va pula.

14 Otashi dulika ino mona oufembanghenda wokukufa ombinga moilonga yokutunga Olupale leni lOuhamba, ashike oto dulu okuninga shihapu opo onhele yeni yelongelokalunga i kale tai fimanekifa edina laJehova. Pashihopaenenwa, oto dulu okushiva nohamu ovakonakonimbibeli voye, ovo ho ningi omalishuneko kuvo nosho yo vamwe vali moshitukulwa sheni ve uye mu ongale pamwe mOlupale lOuhamba leni. Ou na yo omhito yokukufa ombinga mokuwapaleka nokufila oshisho onhele yeni yelongelokalunga. Oto dulu yo okulitulila po elalakano lokukala ho yandje omayambidido e na sha nokufila oshisho Olupale lOuhamba leni, ile e na sha nokutungwa kwOmalupale Ouhamba mounyuni aushe. (Lesha 1 Ovakorinto 16:2.) Oinima aishe oyo ohai fimanekifa edina laJehova.

Ovalongi ovo ve ‘lilongekida nehalo liwa’

15-17. (a) Oolyelye unene hava longo oilonga yokutunga? (b) Oshike we lihonga momatyekosha ovalihomboli vamwe ovo va kufa ombinga meeproyeka dokutunga mounyuni aushe?

15 Oilonga ihapu i na sha nokutunga Omalupale Ouhamba, Omalupale Oyoongalele nosho yo oitaimbelewa ohai longwa kovamwatate novamwameme vomoshitukulwa. Ndele luhapu, ohava yambididwa kovamwatate novamwameme vokoilongo imwe ovo ve na owino wokutunga. Ovaliyambi vamwe ohave liunganeke opo va dule oku ka longa koilongo imwe oule woivike yonhumba. Vamwe ove liyamba va longe oule womido dihapu, hava i keenhele di lili noku lili oko taku tungwa.

Timo naLina Lappalainen (Tala okatendo 16)

16 Ovo hava ka tunga koilongo i lili noku lili ohava shakeneke omashongo e likalekelwa, ashike ohava mono yo omanangekonoupuna mahapu. Pashihopaenenwa, Timo naLina ova ka tungile Omalupale Ouhamba, Omalupale Oyoongalele nosho yo oitaimbelewa koilongo yomuAsia, Europa noyokoAmerika lokOlukadi. Timo okwa ti: “Moule womido 30 da pita, hanga konima yomido mbali keshe, onda kala handi pewa oshinakuwanifwa shi lili.” Lina, oo a hombolwa kuTimo omido 25 da pita, okwa ti: “Onda longa pamwe naTimo moilongo 10 ya yoolokafana. Ohashi pula eenghendabala dihapu nefimbo lile okwiika oikulya ipe, onghalo yomhepo, elaka lipe, oshitukulwa shipe shokuudifila nosho yo okupanga oukaume novanhu vape.” * Ndele mbela omaliyambo a tya ngaho okwe va etela ngoo ouwa washa? Lina okwa ti: “Nonande otwa shakeneka omashongo mahapu, otwa mona yo omanangekonoupuna mahapu lela. Ovakriste vakwetu ova kala ve tu hole noku tu yakula nawa, na Jehova okwa kala te tu file oshisho pahole. Otwa wanifilwa yo osho Jesus a udanekela ovahongwa vaye muMarkus 10:29, 30. Otwa mona lwefele ovamwameme ovalumenhu novakainhu noomeme vopamhepo.” Timo okwa ti: “Otwa mbilipalelwa filufilu eshi hatu longifa ounghulungu wetu moilonga oyo ya fimanenena yokuxumifa komesho oinima yOhamba yetu.”

17 Darren naSarah, ovo va li va kufa ombinga meeproyeka dokutunga muAfrika, Asia, Amerika loPokati, Europa, Amerika lokOlukadi nosho yo moSouth Pacific, ove udite kutya ova mona shihapu shi dulife pwaasho va yandja. Nonande ova shakeneka omashongo, Darren okwa ti: “Osha li oufembanghenda kufye okulonga pamwe novamwatate va dja koitukulwa i lili noku lili mounyuni aushe. Onda mona kutya ohole yetu yokuhola Jehova oya fa ongodi ya dingilila ounyuni aushe, oyo ye tu mangela kumwe.” Sarah okwa ti: “Onde lihonga shihapu kovamwatate novamwameme vomomaputuko a yoolokafana. Okuuda omaliyambo oo va ninga opo va longele Jehova oshe linyengifa nge ndi twikile oku mu longela nelitulemo.”

18. Ongahelipi exunganeko olo li li mEpsalme 110:1-3 tali wanifwa?

18 Ohamba David oya ti kutya nonande ovapangelwa vOuhamba waKalunga otava ka hangwa komashongo, otava ka kala ve ‘lilongekida nehalo liwa’ okuyambidida oinima yOuhamba. (Lesha Epsalme 110:1-3.) Aveshe ovo hava kufa ombinga moilonga oyo tai yambidida Ouhamba otava wanifa po eendjovo odo dopaxunganeko. (1 Kor. 3:9) Omuvalu muhapu womatungo oitaimbelewa, Omalupale Oyoongalele omafele nosho yo Omalupale Ouhamba omayovi omilongo oo a tungwa mounyuni aushe otau yandje oumbangi kutya Ouhamba waKalunga otau pangele shili. Kau fi tuu oufembanghenda munene okuyambidida Ohamba Jesus Kristus mokulonga oilonga oyo tai fimanekifa Jehova oo a wana shili okufimanekwa!

^ okat. 6 Mo 2013, ovaliyambi ve dulife po 230 000 ova li va popilwa va longe moilonga yokutunga oyo i li koshi yewiliko leekomitiye dokutunga domoitukulwa domOilongo ya Hangana di li 132. Moshilongo osho, omudo keshe eekomitiye odo ohadi unganeke oilonga yokutunga Omalupale Ouhamba mape 75 lwaapo nohadi kwafele yo okutungulula ile okuwapekulula omalupale 900 lwaapo.

^ okat. 9 Omuvalu oo inau kwatela mo Omalupale Ouhamba mahapu oo haa tungwa ehe li koshi yoprograma oyo.

^ okat. 16 Ovaliyambi novapiya vopaiwana ohava longifa efimbo lavo lihapu moilonga yokutunga, ashike ohava yambidida yo omaongalo omoshitukulwa omo tava tungu mokukufa ombinga moilonga yokuudifa momaxuliloshivike ile keenguloshi.