Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

Ba Rorele—Madagascar ba sa Tšhofe ke Motho

Ba Rorele—Madagascar ba sa Tšhofe ke Motho

SESI ye mongwana ye ba reng ke Sylviana wa gore ke lephayona kela mošupatsela a e botala a fitiye ga bo-20 ya mongwaga, o re: “Mo ke kwa banghana ba ka ba mpotsa ka mokg’o ba jabolelang go tšhomayela dipolekeng tsa kgole le gaye, ke mo ke nabela, mara ke tikwa ke tšhoga, ke bona nkare nka sa di kgone.”

Kela le wene tso Sylviana a di bolabolang di yye tsa go makegela? O ka fo ba o nabela go ya polekeng ya kgole gore o thuše go tšhomayela ditaba tso tsa Mmušo, mara o kanakana. Mo nkare o tikwa ka mokg’onone, o sa hlopege, ka gore Jehova o nyoko go gelepa go tshwana le mo a gelepiye magagabo rune ba go tlala gore ba segelele le mo ye ba sa go nagane tšhomong. Koriyeneng re ye jika Madagascar, poleke yo yi yagelele ke lewatle, re nyoko ya re kwa ba bangwana gana ku, gore Jehova o yye a ba gelepa byang.

Lesome la mengwaga ya go sa tšwa go feta, ne go na le 70 ya mašupatsela le ba go tšhomayela ba go tšwa ga 11 ya dipoleke, * bo ba yyeng ba tla go tšhomayela tšhomong yo ya Afrikha ya batho ba gore tso tsa Baebele ba di nyaka stereka. Le ba bangwana ba gana mone polekeng ya Madagascar bo go leng Dihlatse ba yye ba gapeletsega go tlogamela gore le bona ba tšhomayele ka matla gore ditaba tsowa tsa mmušo di sabalatsiwe. Tla re tšibeneng ba bangwana ba bona.

BA YYE BA HLOLA LETŠHOGO LE GO TIGALALA

Perrine le Louis

Louis le Perrine ke monna le mosadi ba go dula Fora ba gore ba sepelela gana mola ga bo-30 ya mongwaga, ba yye ba rorela Madagascar. Ke botala ba nagana ka go rorela polekeng ye nngwana gore ba ye ba tšhomayele, mara Perrine yene ke mo a kanakana. Mo a hlatolla yene Perrine o re: “Ke mo ke tšhaba go ya polekeng yo ke sa yi tšibing, ke sa nyake go šiya mašaga yaka, phutego, mutši, dipoleke tsa thina le dilo tso ke mo ke tlwayele go di maka. Go bolabola nnete ke mo ke sa lesetse go šekela.” Perrine ka 2012 o yye a hlola go kanakana, ke mokane yene le Louis ba rorela Madagascar. Perrine o tikwa byang ka sepheto sa bona? O re: “Mo ke lebelela gabutši, go sale re segela mowa re bona Jehova a re rufa ka dilo tsa go tlala, sone se yye sa tiyisa tumelo ya ka.” Ke mokane Louis yene a re: “Phela lesome la bo re tšhutang nabo Baebele ke mo ba le gona Segopotsong sa rune sa mathomo gana mo Madagascar.”

Ba gelepiye king gore ba fo dula gana mone mmerekong wa bona le mo go nyarela mathata? Ba yye ba llela Jehova, gore a ba neye matla ya go tiyisela. (Mafil. 4:13) Louis o re: “Re di bonne gabutši gore Jehova wa re fetola ka gore o re neyye ‘khutšo ya Modimo.’ Go berekela Modimo go maka gore re dule re jabodiye fote re kraya di e-mail le marifi ya go tšwa ga banghana ba rune ba ku gae, ba re kgothatsa gore re sa tenwe.—Mafil. 4:6, 7; 2 Makor. 4:7.

Ka gore Louis le Perrine ba yye ba tiyisela, Jehova o ba rufiye ka matla. Louis o re: “Ka October 2014 re tšwa le Skolo sa go Tšhutisa Baebele sa Makreste ya ma Nyalanneng sa ku Fora. * A re tšibi gore re thomise kaye gore re hlayise tso Jehova a re makeleng tsona gore le rune re kene skolo sone.” Mo ba pasa, ba yye ba jabola ka matla mo ba kwa gore ba boyela Madagascar go ye tšhomayela gona.

“RE NYOKO RO HLAKELA KA TABA LA LUNE!”

Nadine le Didier

Didier le Nadine, ke monna le mosadi ba go tšwa Fora. Mo ba rorela Madagascar ka 2010 ke mo ba tabogela gana mola ga bo 40 kela 50 ya mongwaga. Didier o re: “Re thomisiye re sa le ba banyana go phayona, ke mokane ra godisa bana ba rune ka bararo. Mo bana bo ba šele ba gudiye, re yye ra nagana go ya polekeng ye nngwana gore re ye tšhomayela gona. Nadine o re: “Ke yye ka thoma go ba le dipelo ka dipedi mo ke tshwantse ke yarogane le bana ba ka, mara ba yye ba re mo ga rune: ‘Re nyoko ro hlakela ka taba la lune mo le ka ya le ye tšhomayela polekeng ya kgole le gaye.’ Mo re kwa tsotsone, re yye ra napa re loka dilo tsa rune. Gana byalo re ya jabola ka gore re kgona go bolabodisana le bana ba rune ga tleletlele le mo re le kgole nabo.

Ga Didier le Nadine, go tšhuta Semalagasy e go sa tshwane le go fo ja bušwa. Nadine o bolabola a kene a ngwalangwala o re: “Go tšhuta o šele o godiye a ye go kgana.” Mara ba yye ba phomelela byang? Ba yye ba gahlanela le phutego ya go bolabola Sefora, mo ba šele ba kgona go se bolabola, ba yye ba rorela phutegong ya go bolabola Semalagasy. Nadine o re: “Ba go tlala bo re gahlanang nabo tšhomong ba di nyaka ka matla tso tsa Baebele, o kraya ba fo leboga ba sa fetse ba re ayitsano le vakašele rune! Ke mo ke fo re ke ya lora, gwa njabodisa go phayona mowa Madagascar. Ka bošego ke tsoga ke tiyelele, ke mokane di fo re ariye we tšhomayeleng!”

Didier mo a nagana nako ya mo a sa thomisa go tšhuta Semalagasy o fo ngwalangwala. O re: “Tšatši le lengwana mo nkene ke tshwere tšhuto ku mogahlanong, ke mo ke fo leboga phetolo ye nngwana le ye nngwana le mo go se yona ka gore ne ke sa ba kwe. Ne ke fo titšibela, ‘Re lebogiye.’ Mo ngwaneru ye mongwana wa mosadi a fetola ke yye ka mo leboga, mara ka bona ba bangwana ba šikinya dihlogo, ka yakgoswa ke di bona gore a e tsona. Ngwaneru ye mongwana a yemisa letsogo, ka mo šupa a fetola, a ke ya mo kwa, mara ke a tshepa o fetodiye tsona.”

LE MO A ŠELE A KGEKOLELE O YYE A YA NABO

Ka 2005, Thierry le mosadi wage Nadia ke mo ba yye ga mogahlano wo mogolo, mo ba le gana ku, ba yye ba bona derama ya go ba le hlogotaba ya gore: “Lelekisa tso di Makang Gore Modimo a Thanakiwe.” Derama yone ya Baebele ya go bolabola ka Thimothi e yye ya tikisa dipelo tsa bona ya napa ye maka gore ba nabele ka matla go ye tšhomayela mo go gayelang Dihlatse. Thierry o re: “Mo derama yone yi fela, go kene go teyiwa matsogo, ke yye ka butsisa mosadi waka ke sebaseba gore, ‘Byalo re nyoko ya kaye?’ Anthe le yene ke mo a kene a nagana ka yona.” Go tlugisela gana mone ba yye ba napa ba lukisa gore ba phanakele. Nadia o re: “Re pomme dijumba tsa rune ka gonyana ka gonyana, tsa šinya tsa lekanela ka teng ga disutukheyisi ka dine!”

Ga sepata: Nadia le Marie-Madeleine; Ga la go ja: Thierry

Ba segele Madagascar ka 2006, ba sa ro kena, tšhomo e yye ya ba natefela ka matla. Nadia o re: “Re jabodisa ke batho bo re gahlanang nabo.”

Ka morago ga kobodi (6) ya mongwaga, ba yye ba gahlana le mathata. Mmane wa Nadia wa go dula Fora ye lebitso lage ba reng ke Marie-Madeleine o yye a wa a robega letsogo, a kwalela le hlogo. Ba yye ba butsisa dokotela ya Marie-Madeleine gore go byang mo mmane wa bona a ka tla a dula nabo ku Madagascar. Le mo a šele a kgekolele a na le 80 ya mongwaga, o yye a jabolela go ya nabo. O tikwa byang ka go dula kgole le gaye? Mo a tipolabolela o re: “Le mo ke soko napa ke tlwayela, ke leketsa gore ku mogahlanong ke gelepe ho nka segelelang gona, le mo nkene ke le sekoka. Ke jabodisa ke gore bana baka a ba šitege go ya mahlong ba tšhomayela ka taba la go lwala gaka, sone se njabodisa stereka.”

“JEHOVA O NTHUŠIYE KE SA NAGANA”

Riana o beya polabolo ka Setandroy

Riana ke mosogana wa Mokreste wa go ba le gana mola ga bo-20 ya mongwaga. O golele ga poleke ya mobu wa go nona ka bohlabatšatši bya Madagascar mo ba reng ke Alaotra Mangoro. Ke mo a kgona skolo, a tipotsa gore o nyaka go tšhutela se sengwana. Mara mo a thomisa go tšhuta Baebele, o yye a lesetsa tsone ka moka. O re: “Ke yye ka lwela go yakgoswa ke fetsa skolo ka boya ka tshepisa Jehova ka re: ‘Mo nka pasa, ke nyoko ba lephayona.’” Nnete mo Riana a fetsa skolo o yye a maka tso a di tshepisiyeng. O šinnye a rora a ye dula le ngwaneru ye mongwana wa lephayona, a kraya sekoropo nyana, ke mokane a thomisa go phayona. Mo a hlatolla o re: “A ke tisoli ka sepheto so ke se makiyeng.”

Mara mašaga ya Riana ke mo ba sa kwisisi gore ke ntaba a lesetsa go tšhutela mmereko wa gabutši. Riana o re: “Papa, rangwane le kokwane wa mosadi ke mo ba nkutšetsela gore ke tšhutege ke be le maphephe, mara nna ke sa nyake gore go be le so se mphereketsang go phayona.” A di ya mo tseya nako gore a nyake go ye tšhomayela mo go gayelang Dihlatse. O nabetsiye ke ying? O re: “Go yye gwa kena dikgohlane ku re dulang gona tsa yetswa dilo tsaka tsa go tlala. Ke yye ka napa ke di bona gabutši gore Jeso ke mo a resa mo a re re ‘kgobaketsele makgumo legedimong.’ Ke yye ka ganya dikobo mo mmerekong wa Modimo.” (Mat. 6:19, 20) O yye a rorela polekeng ye nngwana ya kgole ka matla—poleke ya gore go dula go na le kgwaakgwa fote o sipidiye 1 300 ya dikhilomitha gore a segele gona. Batho ba mohlobo wa Maantandroy ba dula gana hone. Ke mo a ye maka ying gana ku?

Mo go sa šele kgwedi Riana a soko kenela ke dikgohlane, ke mo a šele a balela bo papa ba bangwana ka babedi ba Maantandroy Baebele. O yye a tšhuta mantsu nyana ka mabedi ka mararo ya Setandroy a nyaka go gelepa ba go tlala ba gore ditaba tsa Mmušo wa Modimo a di so ba segelele. Mo a hlatolla o re: “Ke yye ka kgopela Jehova gore a nthuše ke rorele polekeng ya batho ba go bolabola Setandroy.”

Riana o šinnye a rora, mara o yye a gahlana le bothata a sa tšwa go segela. Bothata bya gona e go le bya go sa kraye letogo. Monna ye mongwana o yye a mmotsisa gore: “Anthe o tlo nyaka ying mo? Phela batho ba mo ba go tlala ba yye ku o tšwang gona ba nyaka mmereko!” Ka morago ga dibeke ka dipedi, Riana o yye mogahlanong wo mogolo a hloka le peni ya lešidi, a se na polane. Mo mogahlano o fela ka Lesonto, ngwaneru ye mongwana o yye a nganela selo se sengwana ka sekhwameng sa patši ya Riana. Ke mo gole tšheleta ya go lekana go segela mo a dulang ku Antandroy, le ya gore a ka thomisa go rekisa yoghate. Riana o re: “Jehova o nthušiye ke sa nagana. Ke mo ke kgona go gelepa bo ne ba sa tšibi selo ka Jehova.” Le ka phutegong ke mo go na le mmereko wa go tlala. Riana o yeketsa ka gore: “Beke ye nngwana le ye nngwana, ke mo ke beya polabolo ya batho ka moka. Jehova ke mo a ntšhutisa a berekisa mokgahlo wage.” Le lekgono lo, Riana o sa e tshwere, o kene o sabalatsa ditaba tso tsa Mmušo gore batho ba go bolabola Setandroy ba tšibe ka Jehova.

“O NYOKO RUFA KE YENE MODIMO WA NNETE”

Jehova o re tshepisa gore “ye mongwana le ye mongwana ho lefaseng ye a garagarelang go rufiwa, o nyoko rufa ke yene Modimo wa nnete.” (Jes. 65:16) Mo re lwa le tso di re phereketsang, Jehova o re rufa ka matla. O sa mo gopola Sylviana ye go bolabodiwweng ka yene ku mathomisong? Le yene ke mo a titšhoga a nagana gore a ka sa di kgone go ye tšhomayeleng kgole le gaye. Ke mo a tšhaba ying? O re: “Loto laka la sepata ke le lekopana ga lo la go ja. Ka gore ke ya hlotsa mo ke sepela, ke yakgoswa ke tenwa.”

Sylviana (ga sepata) le Sylvie Ann (ga la go ja) ba na le Doratine ka letšatši lo a kolobetsiyeng ka lona

Sylviana ka 2014 o yye a berekisana le Sylvie Ann wa mošupatsela wa gore go sa le ye monyana ye ke mo a gahlanela naye phutegong. Ba yye ba tloga mo ne ba dula gona ke mokane ba rorela polekeng ye nngwana ya gore yi kgole le gaye ka 85 ya dikhilomitha. Go hlopega gona ba hlopegiye, mara so Sylviana ke mo a se nyaka se yye sa makega—aa rufiwa lona! O re: “Mo ke šele ke fetsiye mongwaga ka wwoši ke le gana howa polekeng yo ya nyuwane, Doratine ye ne ke tšhutisana naye Baebele o yye a kolobetsiwa ga mogahlano wa rune wo mogolonyana.”

“KE NYOKO GO THUŠA”

Ditaba tsa batho bo ka moka ba gore ba yye ba rorela mo go gayelang Dihlatse ka taba la tumelo, di ya re šupetsa gore mo re lwa ka matla le dilo tsa go re phereketsa, re nyoko bona gabutši gore Jehova wa resa mo a botsa malata yage a re: “Ke nyoko go phimisa, ke ya resa, ke nyoko go thuša.” (Jes. 41:10) Tsotsone di napa di maka gore senghana sa rune le Jehova se tiyelele ka matla. Fote mo re kene re ya tlase le kgakala re tšhomayela mo re dulang gona kela dipolekeng tsa kgole, re tilukiselela gore mo re segela lefaseng la nyuwane re ye re bereke mmereko wa Modimo re sa tšhofe ke motho. Didier ye go bolabodiwweng ka yene ku mathomisong o yi beyye taba mo a re “go tšhomayela mo go gayelang Dihlatse, di maka gore motho a tiyelele, ka gore a o tšibi gore go nyoko makega ying ka motshwana!” Nkare bo ba di nyakang ba ka thomisa gana byalo!

^ ser. 4 Batho bo ne ba tšwa Canada, Czech Republic, Fora, Jeremane, Guadeloupe, Luxembourg, New Caledonia, Sweden, Switzerland, United Kingdom le United States.

^ ser. 8 Gana byalo re re ke Skolo sa Basabalatsi ba Ditaba tsa Mmušo. Le bo ba leng dipolekeng tsa kgole le gaye go le maphayona kela mašupatsela ya go butšwa, ba ka ngwadisa go kena skolo sowa dipolekeng tso ba leng ga tsona, fote ba ka berekisa mmolabolo wo ba wo yanngweng.