Eya go dikagare

THUŠO BAKENG SA LENYALO LE LAPA

Go ba le Pono e Botse ka Dika Tšeo o sa di Ratego

Go ba le Pono e Botse ka Dika Tšeo o sa di Ratego
  •   O rata go dira dilo ka lepotlapotla; molekane wa gago o nyaka gore dilo di dirwe ka thulaganyo.

  •   O na le dihlong, e bile ga o bolele kudu; molekane wa gago o bolela kudu e bile o rata go ba gare ga batho.

 Na molekane wa gago o na le mokgwa goba seka seo o sa se ratego? Go dula o nagana ka mokgwa wo o sa o ratego wa molekane wa gago go ka senya lenyalo la lena. Beibele e re “yo a bipollago taba o aroganya bagwera ba pelobohloko.”—Diema 17:9.

 Go e na le go dumelela mokgwa wa molekane wa gago o le dira gore le ngangišane, mohlomongwe o ka ithuta go lebelela mokgwa woo ka leihlo le lebotse.

Sehlogong se

 Go ba le Pono e Botse ka Dika Tšeo o sa di Ratego

 Mokgwa wo o sa o ratego wa molekane wa gago o ka ba o sepedišana le seka se sengwe seo o se ratago kudu ka yena. A re kweng ka mehlala e meraro:

 Chelsea o re:“Gantši molekane wa ka o a diega ge a dira dilo goba ge a itokišetša go ya lefelong le itšego. Mara mokgwa wo wa gagwe o mo dira gore a se ke a felela batho pelo—go akaretša le nna. Ka dinako tše dingwe go diega ga gagwe go a nkgopiša, mara bofokodi bjo bja gagwe bo sepedišana le seka se sengwe seo ke se ratago ka yena.

 Christopher o re:“Mosadi wa ka o rata go dira dilo ka thulaganyo; ke tshwenywa ke gore o nyaka go laola dilo ka moka. Mara seka se sa gagwe sa go dira dilo ka thulaganyo se mo thuša gore a dule a itokišeditše maemo le ge e ka ba afe.”

 Danielle o re:“Monna wa ka o bonagala a tšea dilo gabonolo gomme seo ga se ntshware gabotse. Mara mokgwa wa gagwe wa go dira dilo ka go iketla, ke se sengwe sa dika tšeo di dirilego gore ke mo rate le go tloga mathomong. Ke kgahlwa le ke gore o kgona go iša maswafo fase le ge maemo a le thata.”

 Chelsea, Christopher le Danielle ba ithutile gore mekgwa e mebotse ya balekane ba bona le mafokodi a bona gantši a swana le mahlakore a mabedi a seka se tee. Ka gona ge o tloša bofokodi bja molekane wa gago, o tlo swanelwa ke go tloša le seka sa gagwe se sebotse, go no swana le ge go sa kgonege gore o tloše lehlakore le tee la tšhelete ya tšhipi ke moka wa šala le le lengwe.

 Ke nnete gore mekgwa e mengwe e no tloga e le e mebe. Ka mohlala, Beibele e re batho ba bangwe ke ba “bogale.” (Diema 29:22) Ka gona, motho yo bjalo o swanetše go dira maiteko a go lahla “mohuta o mongwe le o mongwe wa go boloka sekgopi, bogale, pefelo, mašata le polelo e gobošago gotee le selo se sengwe le se sengwe se se gobatšago.” aBaefeso 4:31.

 Eupša ge e ba o no ba o sa rate mokgwa o itšego wa molekane wa gago, gona latela keletšo ya Beibele yeo e rego: “Tšwelang pele le kgotlelelana . . . le ge e ba motho a na le lebaka la go ba le pelaelo ka yo mongwe.”—Bakolose 3:13.

 Go oketša moo, leka go hwetša seka se sebotse sa molekane wa gago, mohlomongwe seka seo se go dirilego gore o mo rate le mathomong. Monna yo a bitšwago Joseph o re: “Go dula o nagana ka seka sa molekane wa gago seo o sa se ratego, go ka swana le go tshwenyega ka taamane yeo e se go ya segwa gabotse go e na le go lebelela bobotse bja yona.”

 Dipotšišo Tšeo Banyalani ba ka Boledišanago ka Tšona

 Sa pele, yo mongwe le yo mongwe wa lena o swanetše go ipotšiša dipotšišo tšeo di lego ka mo tlase, ke moka le boledišaneng ka dikarabo tša tšona.

  •   Na molekane wa ka o na le mokgwa woo o dirago gore re be le diphapano lenyalong la rena? Ge e ba go le bjalo, ke mokgwa ofe?

  •   Na ka nnete mokgwa woo ke o mobe goba ke no ba ke sa o rate?

  •   Na go na le selo se itšego se sebotse ka mokgwa wo? Ge e ba go le bjalo, ke sefe? Le gona ke ka baka la’ng ke se rata?