Tsela 2—Hlokomela Dinyakwa tša Motheo tša Mmele

“Ga go yo a kilego a hloya mmele wa gagwe: go e na le moo, o a o fepa le go o hlokomela.” (Baefeso 5:29, The New English Bible) Go gata megato ya motheo ya go itlhokomela go ka dira diphetogo tše kgolo boemong bja gago bja tša maphelo.

◯ Khutša ka mo go lekanego. “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.” (Mmoledi 4:6) Dinyakwa le ditšhitišo tša bophelo bja mehleng yeno di feditše ganyenyane-ganyenyane nako yeo batho ba e fetšago ba robetše. Eupša boroko bo a nyakega e le gore motho a phele gabotse mmeleng. Dinyakišišo di bontšha gore ge re robetše mebele le mabjoko a rena di a itokiša, ke moka tša hola mogopolo wa rena gotee le tsela yeo re ikwago ka yona.

Boroko bo matlafatša tshepedišo ya rena ya go lwantšha malwetši le go fokotša kotsi ya go fetelwa ke malwetši, bolwetši bja swikiri, go hwa lehlakore, bolwetši bja pelo, kankere, go nona kudu, kgateletšego gotee le bolwetši bja Alzheimer. Go e na le go raka boroko ka malekere, khafeine goba dilo tše dingwe, re swanetše go robala ge re ikwa re swerwe ke boroko. Batho ba bantši ba bagolo ba swanetše go robala diiri tše šupago go ya go tše seswai bošego bjo bongwe le bjo bongwe e le gore ba ka bogega gabotse, ba ikwa le go dira dilo gabotse kudu. Bafsa bona ba swanetše go robala nako e telele. Bafsa ba lego mahlalagading bao ba sa robalego ka mo go lekanego ba na le tshekamelo ya go ba le mathata a tša monagano le go swarwa ke boroko ge ba otlela.

Go robala go bohlokwa kudu ge re babja. Mebele ya rena e ka kgona go lwantšha malwetši a mangwe, a bjalo ka mpshikela, ge e ba re ka fo robala ka mo go oketšegilego le go nwa dino tše dintši.

◯ Hlokomela meno a gago. Go gohla meno le go a hlwekiša ka tlhale ya meno ka morago ga dijo, kudukudu pele re robala, go tla thibela meno go bola, gwa thibela bolwetši bja marinini le go kgolega meno. Ka ntle le meno a rena, re ka no se holwe ka botlalo ke dijo tšeo re di jago. Go begwa gore ditlou ga di bolawe ke botšofadi eupša ganyenyane-ganyenyane di bolawa ke tlala ka morago ga ge di kgolegile meno gomme di palelwa ke go sohla gabotse. Bana bao ba rutilwego go gohla meno le go a hlwekiša ka tlhale ya meno ka morago ga go ja ba tla boemong bjo bobotse bja tša maphelo nakong ya bofsa bja bona le bophelong bja bona ka moka.

◯ Eya ngakeng. Malwetši a mangwe a nyaka gore o hwetše thušo go ditsebi tša tša kalafo. Go lemoga bolwetši e sa le ka pela gantši go dira gore go be le mafelelo a mabotse le go se diriše tšhelete e ntši. Ka gona ge e ba o sa ikwe gabotse, hwetša thušo ya go lemoga le go fediša sebaki, go e na le go fo tsoma sa go okobatša maswao a bolwetši.

Ge motho a dula a eya go ditsebi tša tša kalafo go yo hlola ge e ba a phetše gabotse a ka phema malwetši a mantši a magolo, go fo swana le ge motho yo a hwetšago thušo ya tša kalafo nakong ya boimana a ka a phema. * Lega go le bjalo, dula o gopola gore dingaka di ka se kgone go dira mehlolo. Go folela sa ruri ga malwetši a rena ka moka go tla direga ge Modimo a dira “dilo ka moka . . . tše mpsha.”—Kutollo 21:4, 5.

[Mongwalo wa tlase]