Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Laola Kgalefo

Go Laola Kgalefo

Go Laola Kgalefo

NYWAGA ya ka godimo ga e 2 000 e fetilego, radifilosofi wa Mogerika e lego Aristotle o dirišitše polelwana “go tshwa bogale” go hlalosa “go tšholla” goba go ntšha bohloko bjo bo bakilwego ke go bogela papadi goba terama e kwešago bohloko. Ge e le gabotse o be a hlalosa gore ge motho a šetše a ntšhitše seo se mo imelago maikwelong, o phohliša pelo.

Mathomong a lekgolo le le fetilego la nywaga, setsebi sa tshepedišo ya megalatšhika sa Moaustria, e lego Sigmund Freud, se bile le pono e swanago. Se ile sa bolela gore ge batho ba tlalelana ka bogale goba ba bo hupa, ba ka feleletša ba hlakane hlogo. Ka gona, Freud o bolela gore batho ba swanetše go tshwa bogale go e na le go bo hupa.

Nywageng e sa tšwago go feta, banyakišiši bao ba ilego ba dira diteko ka thuto ya go tshwa bogale ba hweditše gore ka bo-1970 le ka bo-1980 go be go se motho yo a thekgago thuto ye. Dinyakišišo tše di ile tša dira gore setsebi sa menagano Carol Tavris se ngwale gore: “Ye ke nako ya go kgaotša go dumela tabeng ye ya gore go tshwa bogale go na le mohola. Banyakišiši ga ba thekge taba ya gore go phatloga ka bogale go fediša lehloyo le le ka bago le le gona bathong.”

Setsebi se sengwe sa monagano e lego Gary Hankins, se re: “Banyakišiši ba utolotše gore go ntšha kgalefo ka go fo phatloga gantši go go tlogela o jewa ke letswalo go e na le go go hola.” Ke therešo gore ditsebi tša kalafo di ka no se tsoge di dumelelane tabeng ye ya go tshwa bogale. Lega go le bjalo, batho ba bantši ba hotšwe ke mothopo o mongwe wa bohlale, e lego Beibele.

“Lesa go Galefa”

Taba ya go laola kgalefo e hlaloswa gabotse ke mopsalme Dafida wa ka Beibeleng. O itše: “Lesa go galefa gomme o tlogele go befelwa; o se tlale pelo, gobane seo se lebiša bobeng.” (Psalme 37:8) Tsela ya go phema go bolela goba go dira selo seo o ka tlago wa itsholela sona ka morago ke gore “o se tlale pelo.” Go ba gona molomo o tshela noka e tletše. Eupša se se a kgonega! Anke re hlahlobe ditsela tše tharo tšeo di ka go thušago go laola kgalefo.

Phema go Galefa Kudu

Gore o se galefe kudu, theoša maswafo gomme o iketle. Leka go phema go bolela o sa nagana. Ge e ba o ikwa eka o thoma go fela pelo gomme o kgauswi le go palelwa ke go itshwara, diriša keletšo ya Beibele e rego: “Go thoma ga dikgang go etša ge motho a tšholla meetse; ka gona o tloge pele ga ge ntwa e ka thoma.”—Diema 17:14.

Se ke seo se thušitšego lesogana leo le bitšwago Jack gore le kgone go laola kgalefo e šoro yeo le bego le na le yona. Tatago Jack e be e le setagwa sa go rata go galefa. Ge Jack a be a gola, o ile a thoma go rata go galefa. O re: “Ge ke thoma go galefa ke be ke ikwa eka ke a tuka. Ke moka ke thoma go rogana le go lwa.”

Lega go le bjalo, dilo di ile tša fetoga ge Jack a be a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. O ile a lemoga gore ka thušo ya Modimo, a ka fetoga gomme a kgona go laola kgalefo ya gagwe. Ruri o ile a fetoga! Jack o re botša kamoo a ilego a arabela ka gona ge yo mongwe wa bašomigotee le yena a be a mo roga a galefile, o re: “Ke ile ka ikwa ke tuka bogale. Ke be ke ikwa eka nka mo tsoša fase.”

Jack o thušitšwe ke’ng go phohliša bogale? O hlalosa gore: “Ke gopola ke rapela ke re, ‘Jehofa hle nthuše ke theoše maswafo!’ Ke moka ka lekga la mathomo ka ikwa ke aparelwa ke khutšo gomme ka kgona go tloga moo.” Jack o ile a tšwela pele ka thuto ya gagwe ya Beibele. O feditše nako e ntši a rapela le go naganišiša ka lengwalo le bjalo ka la Diema 26:20, le le rego: “Moo go sego dikgong mollo o a tima.” Ka morago ga moo, Jack o ile a feleletša a kgonne go laola kgalefo ya gagwe.

Ithute go se Iše Pelo Kgole

“Pelo e thabilego e phediša mmele.” (Diema 14:30) Go diriša therešo ye ya motheo ya Beibele go ka kaonefatša motho maikwelong, mmeleng le moyeng. Ithute mekgwa e bonolo ya go iketla yeo e ka go thušago go theoša maswafo. Mekgwa e latelago e thušitše ba bantši go fokotša kgateletšo e bakwago ke go galefa.

● Go hemela godimo ke e nngwe ya ditsela tše kaone le tša kapejana tša go fokotša kgalefo.

● Ge o dutše o hemela godimo, bušeletša mantšu ao a ka go thušago go theoša maswafo, a bjalo ka “iketle,” “mo tlogele” goba “se tshwenyege.”

● Go dira selo seo o se thabelago—mohlomongwe go bala, go theetša mmino, go hlagola ka serapaneng goba mediro e mengwe go ka go thuša gore o se iše pelo kgole.

● Dula o itšhidulla gomme o je dijo tša phepo.

Fetoša Tsela Yeo o Lebelelago Dilo ka Yona

O ka no se kgone go phema ka mo go feletšego batho goba dilo tšeo di go galefišago, eupša o ka ithuta go laola tsela yeo o arabelago ka yona dilong tše bjalo. Se se akaretša go fetoša tsela yeo o naganago ka yona.

Batho bao ba letetšego dilo tše dikgolo gantši ba na le mathata a magolo a go laola kgalefo. Ka baka la’ng? Ka gobane ge motho goba selo se sa direge ka tsela yeo ba bego ba letetše ka yona, ba a nyama le go galefa ka pela. E le gore o pheme mokgwa wo wa go nyaka gore dilo di dirwe ka tsela yeo wena o e nyakago, gopola gore “ga go na motho yo a lokilego, le o tee ga a gona . . . Batho bohle ba arogile.” (Baroma 3:10, 12) Ka gona, re ka se tsoge re kgotsofetše ge e ba re nagana gore rena goba motho yo mongwe o tla dula a dira dilo go se na le phošo e nyenyane.

Ke gabohlale go se letele go gontši go rena goba go batho ba bangwe. Beibele e re: “Ka moka ga rena re kgopša gantši. Ge e ba motho a sa kgopše ka lentšu, gona ke motho yo a phethagetšego.” (Jakobo 3:2) Ruri mo “lefaseng ga go motho yo a lokilego yo a dirago seo se lokilego gomme a sa dire sebe.” (Mmoledi 7:20) Ka gona ge e ba re itira seo re sego sona—re itira batho bao ba phethagetšego—re tla dula re ferekane e bile re galefile.

Ka ge re le batho bao ba sa phethagalago, re fela re galefa. Eupša re ka kgona go laola tsela yeo re arabelago ka yona ge re galefile. Moapostola Paulo o ile a lemoša Bakristegotee le yena ka gore: “Ge le galefile, le se ke la dira sebe; letšatši le se ke la sobela le galefile.” (Baefeso 4:26) Ee, re ka bontšha maikwelo a rena ka tsela ya maleba ka go laola kgalefo, e lego tsela yeo e holago batho bao ba akaretšwago tabeng yeo.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 8, 9]

ITHUTE GO SE IŠE PELO KGOLE

Itlwaetše go hemela godimo

Dira selo seo o se thabelago

Itšhidulle ka mehla