BOLWETŠI bja swikiri bo oketšega ka lebelo moo bo fetogilego bothata bja lefase ka bophara. Go na le mehuta e mebedi e megolo ya bolwetši bja swikiri. Mohuta wa pele gantši o thoma ge motho e sa le yo monyenyane, gomme ga bjale dingaka ga di tsebe gore o ka thibelwa bjang. Sehlogo se se bolela ka mohuta wa bobedi, woo o swerego mo e ka bago 90 lekgolong ya batho ka moka bao ba nago le bolwetši bja swikiri.

Le ge peleng go be go naganwa gore mohuta wo wa bobedi wa bolwetši bja swikiri o swara batho ba bagolo, go sa tšwa go lemogwa gore o swara le bana. Lega go le bjalo, ditsebi di re kotsi ya go swarwa ke mohuta wa bobedi wa bolwetši bja swikiri e ka phengwa. Go tseba ganyenyane ka bolwetši bjo bjoo bo sa lemogegego go ka go thuša. *

Bolwetši bja swikiri ke boemo bjoo bo dirago gore swikiri ya motho yeo e lego mading e phagame ka mo go feteletšego. Bolwetši bjo bo šitiša tshepedišo e tlwaelegilego ya mmele ya go fetišetša swikiri go tšwa mading go ya diseleng tšeo di e hlokago gore di be le matla. Se se feleletša ka go senyega ga ditho tše bohlokwa tša mmele le go šitišega ga tshepedišo ya madi, gomme ka dinako tše dingwe motho o feleletša ka go kgaolwa monwana goba leoto, go foufala le go ba le bolwetši bja dipshio. Batho ba bantši bao ba nago le bolwetši bja swikiri ba hwa ka baka la bolwetši bja pelo goba bja go hwa lehlakore.

Makhura a mantši mmeleng e ka ba sebaki se segolo sa mohuta wa bobedi wa bolwetši bja swikiri. Ditsebi di dumela gore makhura ao a kgobokanago ka mpeng le lethekeng a ka bea motho kotsing e kgolo ya go ba le bolwetši bja swikiri. Makhura ao a kgobokanago go pancreas le sebeteng, ke ona a šitišago tshepedišo ya mmele ya swikiri yeo e lego mading. O ka dira’ng gore o pheme go ba kotsing?

1. Dira diteko tša madi ge e ba go na le kgonagalo e kgolo ya gore o swarwe ke bolwetši bja swikiri. Mohuta wa bobedi wa bolwetši bja swikiri o bakwa ke seo se tsebjago kudu e le prediabetes—boemo bja ge swikiri yeo e lego mading e phagame go feta ka mo go tlwaelegilego—yeo gantši e go swarago pele ga mohuta wa bobedi wa bolwetši bja swikiri. Maemo a ka bobedi a kotsi, eupša a a fapana: Le ge bolwetši bja swikiri bo ka laolega, ga bo alafege. Ka lehlakoreng le lengwe, batho ba bangwe bao ba bego ba swerwe ke prediabetes ba kgonne go bušetša swikiri ya bona sekeng. Ga go bonolo go lemoga maswao a prediabetes. Ka baka leo, e ka go swara o sa lemoge. Go ya ka dipego, mo e ka bago batho ba dimilione tše 316 lefaseng ka bophara ba na le prediabetes; eupša bontši bja bona ga bo tsebe. Ka mohlala, kua United States feela, mo e ka bago 90 lekgolong ya bao ba tlaišwago ke prediabetes ga ba tsebe.

Lega go le bjalo prediabetes e kotsi. Ntle le gore e baka mohuta wa bobedi wa bolwetši bja swikiri, go sa tšwa go lemogwa gore e ka dira gore motho a swarwe ke bolwetši bja go fokola ga monagano (dementia). Ge e ba o nonne kudu, o se mafolofolo, goba ba leloko la geno ba swerwe ke bolwetši bja swikiri, o ka ba o šetše o na le prediabetes. O ka tseba seo ka go dira diteko tša madi.

2. Eja dijo tše di nago le phepo. O ka holwa ke go dira dilo tše di latelago ge go kgonega le gona go nyakega: Sola dijo tše dinyenyane. Go e na le go nwa jusi ya swikiri e ntši le dino tša go ba le carbon, e nwa meetse, teye goba kofi. Eja borotho bjo bo dirilwego ka folouru ya dithoro tša korong, reise le pasta—ka go lekanela—go e na le go ja dijo tšeo di ntšhitšwego di fepa mmele. Eja nama ya go se be le makhura a mantši, hlapi, makwapi le dinawa.

3. Dula o le mafolofolo. Go itšhidulla go ka theoša swikiri yeo e lego mading gomme gwa go thuša gore o be le mmele o lekanetšego. Setsebi se sengwe se eletša gore: Go e na le go diriša nako e itšego go bogela thelebišene e dirišetše go itšhidulla.

O ka se kgone go fetoša dikarolwana tša gago tša leabela, eupša o ka kgona go fetoša tsela ya gago ya bophelo. Go bohlokwa gore re dire seo re ka se kgonago go kaonefatša bophelo bja rena.