Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kanegelo ya Bophelo

Ke be ke Feditše le Pelo Gore ke Nyaka go ba Lešole la Kriste

Ke be ke Feditše le Pelo Gore ke Nyaka go ba Lešole la Kriste

Ge dikolo di dutše di feta ka godimo ga dihlogo tša rena, ke ile ka emišetša sakatuku e tšhweu godimo. Mašole ao a bego a re thuntšha a ile a nkgadimola gomme a re ke tšwe moo ke bego ke khutile gona. Ke ile ka ya go ona ke tšhogile, ke sa tsebe ge e ba a tlo mpolaya goba aowa. Go tlile bjang gore ke ikhwetše ke le kotsing ye?

KE BELEGWE ka 1926 motsaneng wa Karítsa kua Gerika, gomme ke ngwana wa bošupa go bana ba seswai. Batswadi ba ka ba be ba šoma ka thata.

Ka 1925, batswadi ba ka ba ile ba kopana le John Papparizos, yo e bego e le Morutwana wa Beibele yo mafolofolo le wa go ipolelela. Ka nako yeo, Dihlatse tša Jehofa di be di bitšwa Barutwana ba Beibele. Ka ge batswadi ba ka ba be ba kgahlilwe ke tsela yeo John a bego a hlalosa Mangwalo ka yona, ba ile ba thoma go ba gona dibokeng tša Barutwana ba Beibele tšeo di bego di swarwa motsaneng wa gešo. Mma o be a na le tumelo e tiilego go Jehofa Modimo. Gaešita le ge a be a sa rutega, o be a diriša sebaka se sengwe le se sengwe go botša batho ba bangwe seo a bego a ithuta sona ka Beibeleng. Ka manyami, tate o ile a šetša kudu mafokodi a batho ba bangwe gomme ganyenyane-ganyenyane a se sa ya dibokeng.

Nna le bana ba gešo re be re hlompha Beibele kudu, eupša ka ge re be re tletše papadi, re ile ra se gatele pele dilong tša Modimo. Ke moka ka 1939, ge Ntwa ya Bobedi ya Lefase e be e lwewa kua Yuropa, motsaneng wa gešo go ile gwa direga selo seo se ilego sa re tšhoša. Motswala wa ka Nicolas Psarras, yoo e bego e le moagišani wa rena e bile a sa tšwa go kolobetšwa gore e be Hlatse, o be a ngwadišitšwe ka kgang gore e be lešole la Gerika. Nicolas, yoo a bego a na le mengwaga e 20, o ile a botša baemedi ba mašole ka sebete a re: “Nka se kgone go ya ntweng ka gobane ke lešole la Kriste.” O ile a sekišwa kgorong ya tsheko ya bošole gomme a ahlolelwa mengwaga e lesome kgolegong. Re ile ra šala re ahlame!

Ka lehlogonolo, mathomong a 1941 mašole a nageng e nngwe a ile a hlasela naga ya Gerika ka nakwana gomme Nicolas a lokollwa kgolegong. O ile a boela ga gabo kua Karítsa, moo buti Ilias a ilego a mo hlaba ka dipotšišo tša mabapi le Beibele. Ke ile ka ba theetša ka kelohloko ge ba dutše ba boledišana. Ka morago ga moo, nna, Ilias le kgaetšedi ya rena ya mafelelo e lego Efmorfia, re ile ra thoma go ithuta Beibele le go ya dibokeng tša Dihlatse tša Jehofa ka mehla. Ngwageng o latetšego, ka moka ga rena re le ba bararo re ile ra ineela go Jehofa gomme ra kolobetšwa. Ka morago, bana ba gešo ba bangwe ba bane le bona e ile ya ba Dihlatse tše di botegago.

Ka 1942, Phuthego ya Karítsa e be e na le masogana le dikgarebe tša mengwaga ya magareng ga e 15 le e 25. Ge ba feletše, e be e le ba senyane. Ka moka ga rena re be re tseba gore re letetšwe ke diteko tše šoro. Ka gona e le gore re matlafatše tumelo ya rena, re be re bokana ka mehla gomme re ithuta Beibele, re opela dikopelo tša rena tša Mmušo le go rapela, ge maemo a be a dumela. Seo se ile sa matlafatša tumelo ya rena.

Demetrius le ditho tše dingwe tša phuthego kua Karítsa

NTWA YA SELEGAE

Ge Ntwa ya Bobedi ya Lefase e le kgauswi le go fela, batho bao ba lwelago gore go be le tekatekano setšhabeng ba ile ba lwantšha mmušo wa Gerika, gomme seo sa tsoša ntwa e kgolo ya selegae. Mašole ao a bego a lwantšha mmušo wa Gerika a be a sepelasepela nageng ye, gomme a gapeletša badudi gore ba a tlatše. Ge a fihla motsaneng wa gešo, a ile a thopa bafsa ba Dihlatse ba bararo, e lego nna, Ilias le Antonio Tsoukaris. Re ile ra botša mašole ao gore rena re Dihlatse tša Jehofa le gore ga re tšee lehlakore dipolotiking; lega go le bjalo, a ile a re gapeletša gore re gwantele Mount Olympus, yeo e bego e le bokgole bja diiri tše e ka bago tše 12 go tloga motsaneng wa gešo.

Kapejana ka morago ga moo, mohlankedi wa mašole ao o ile a re laela gore re tsenele mokgatlo wa mašole ao a go lwantšha mmušo. Ge re be re mo hlalosetša gore Bakriste ba therešo ga ba lwe le batho, o ile a re iša go mohlankedi wa bona yo mogolo. Ge re mmotša seo re se boditšego mohlankedi yola yo mongwe, mohlankedi yoo yo mogolo o ile a re laela ka gore: “Gona tšeang meila gomme le rwale mašole ao a gobetšego ntweng le a iše sepetlele.”

Re ile ra araba ka gore: “Ge mašole a mmušo a ka re swara, na a ka se re le rena re lwantšha mmušo?” O ile a re: “Gona išetšang bao ba lego ntweng borotho.” Ke moka ra re: “Eupša re tla dira’ng ge mohlankedi wa mašole a ka re bona gomme a kgopela gore re išetše mašole dibetša ka meila yeo?” Go ile gwa feta metsotswana mohlankedi yoo a eja marapo a hlogo ka taba ye. Mafelelong o ile a re: “Go lokile! Ke tshepa gore ga le na bothata le dinku. Eyang le yo dula dithabeng gomme le diše dinku!”

Ka gona, ge ntwa e dutše e kgatlampana, ka boraro bja rena re ile ra kwa matswalo a rena a re dumelela go yo diša dinku. Ka morago ga ngwaga, Ilias, ka ge e be e le yo mogolo go rena ka moka, o ile a dumelelwa go boela gae gore a yo hlokomela mma, yoo e bego e le mohlologadi. Antonio o ile a babja gomme ba re a ye gae. Eupša nna ba ile ba gana ke sepela.

Ka nako yeo, mašole a mmušo wa Gerika a be a fenya marabele ao. Marabele ao a bego a ntirile lekgoba a ile a tšhabela Albania ka tsela yeo e phatšago dithabeng tšeo re bego re dula go tšona. Ge re batamela mollwaneng, gateetee re ile ra ikhwetša re dikaneditšwe ke mašole a mmušo wa Gerika. Marabele ao a ile a tšhoga gomme a tšhaba. Ke ile ka khuta ka mohlare wo o bego o wele, gomme gwa direga selo seo ke boletšego ka sona kua mathomong.

Ge ke botša mašole a mmušo wa Gerika gore ke be ke thopilwe ke mašole a marabele, a ile a nkiša gore ke yo botšološišwa kampeng ya bošole ya kgauswi le Véroia, e lego motse wa Berea yeo go bolelwago ka yona ka Beibeleng. Gona moo ke ile ka laelwa gore ke epe diforo tšeo mašole a utamago ka go tšona. Ke ile ka gana, gomme molaodi wa kampa yeo a laela gore ke išwe kgolegong e boifišago sehlakahlakeng sa Makrónisos (Makronisi).

SEHLAKAHLAKA SE SE BOIFIŠAGO

Lebopong la Attica, e lego dikhilomithara tše 50 go tloga motseng wa Athene, go na le sehlakahlaka sa Makrónisos seo se lego godimo ga leswika, seo go se nago bophelo go sona, seo se se nago meetse le seo se fišago kudu. Sehlakahlaka seo ke sa botelele bja dikhilomithara tše 13 gomme ka bophara ke dimithara tše 500. Lega go le bjalo, go tloga ka 1947 go fihla ka 1958, se be se na le bagolegwa bao ba fetago 100 000, go akaretša batho bao ba bego ba lwantšha mmušo le bagononelwa ba bangwe. Le gona go be go na le bao ba kilego ba lwantšha mmušo gotee le Dihlatse tše dintši tše di botegago tša Jehofa.

Ge ke fihla sehlakahlakeng se mathomong a 1949, bagolegwa ba be ba arogantšwe ka dikampa tše mmalwa. Nna le banna ba makgolokgolo re ile ra išwa kampeng yeo e bego e sa šireletšega. Re be re robala fase re le batho ba 40 ka tenteng e nyenyane yeo e bego e hlametšwe go lekana batho ba lesome feela. Re be re enwa meetse a ditšhila e bile re eja dinawa le dienywa tšeo di bitšwago eggplant. Lerole leo le bego le tupa moo ka mehla, le be le re šulafaletša bophelo. Eupša ke leboga gore re be re sa newa mošomo o thata wa go rwala maswika, e lego tiro e sehlogo yeo e bego e gwahlafatša mebele ya bagolegwa ba bantši le go ba gafiša.

Ke na le Dihlatse tše dingwe kgolegong ya Sehlakahlakeng sa Makrónisos

Ka letšatši le lengwe ge ke be ke itshepelela lebopong la sehlakahlaka seo, ke ile ka kopana le Dihlatse tša Jehofa tše mmalwa tše di bego di dula dikampeng tše dingwe. Ruri re be re thabela go ba gotee! E le gore bahlapetši ba moo ba se ke ba re tanya, re be re kopana ge feela go be go kgonega. Le gona re be re botša bagolegwa ba bangwe ka Mmušo wa Modimo ka šedi e kgolo, gomme ka morago ba bangwe ba bona e ile ya ba Dihlatse tša Jehofa. Go dira dilo tšeo le go rapela Jehofa go tšwa pelong go ile gwa re thuša go dula re tiile tumelong.

KA SEBEŠONG SA MOLLO

Ka morago ga gore bao ba bego ba nkgolegile ba leke ka dikgwedi tše lesome go mphetoša monagano, ba ile ba phetha ka gore ga bjale ke nako ya gore ke apare yunifomo ya bošole. Ke ile ka gana gomme ba nkiša go mohlankedi yo mogolo wa kampa. Ke ile ka nea mohlankedi yoo lengwalwana le le rego: “Ke nyaka feela go ba lešole la Kriste.” Ka morago ga gore a ntšhošetše, o ile a nkiša go mohlankedi yo a bego a mo latela ka maemo, yoo e bego e le mopišopo yo mogolo wa kereke ya kua Gerika ya Orthodox, yoo a bego a apere diaparo tša bopišopo. Ka morago ga gore ke arabe dipotšišo tša gagwe ka sebete ke diriša Mangwalo, o ile a goeletša a galefile a re: “Tlošang motho yo mo pele ga ka. O fišegela thoko!”

Mesong e latelago, mašole ao a ile a ntaela gape gore ke apare yunifomo ya mašole. Ke ile ka gana gomme a mpetha ka matswele le ka molamo wa bahlapetši. Ka morago ga moo a ile a nkiša kliniking ya moo kampeng gore a yo bona ge e ba ke se ka robega marapo, ke moka a nkgogela tenteng yeo ke bego ke robala go yona. Mašole ao a ile a dula a ntira seo ka dikgwedi tše pedi.

Ka ge ke be ke gana go roba molao wa Modimo, mašole ao a ile a leka mokgwa o mofsa. A ile a tlemelela matsogo a ka ka morago, ke moka a mpetha direthe ka dithapo. Ge ke dutše ke ekwa bohloko bjoo, ke ile ka gopola mantšu a Jesu ao a rego: “Go thaba lena ge batho ba le goboša le go le tlaiša . . . Thabang le hlalaleng ka ge moputso wa lena e le o mogolo magodimong, gobane ba tlaišitše baporofeta ba pele ga lena ka tsela yeo.” (Mat. 5:11, 12) Ka morago ga go bethwa nako e telele, ke ile ka idibala.

Ge ke phafoga, ke ile ka ikhwetša ke le ka seleng ya go tonya, go se na borotho, meetse goba lepai. Lega go le bjalo, ke ile ka ikwa ke theošitše maswafo e bile ke se na bothata. Go etša ge Beibele e bolela, “khutšo ya Modimo” e be e ‘dišitše pelo ya ka le monagano.’ (Bafil. 4:7) Letšatšing le le latelago, lešole leo le nago le botho le ile la mpha borotho, meetse le jase e kgolo. Ke moka lešole le lengwe la mpha dijo tša lona. Ke ile ka bona gantši gore Jehofa o a ntlhokomela.

Bahlankedi ba mmušo ba be ba ntebelela ke le lerabele gomme ba nkiša kua Athene gore ke yo sekišwa kgorong ya tsheko ya mašole. Gona moo ke ile ka ahlolelwa mengwaga e meraro kgolegong ya Yíaros (Gyaros), e lego sehlakahlaka se se lego bokgole bja dikhilomithara tše e ka bago tše 50 ka bohlabela bja Makrónisos.

“RE KA LE TSHEPA”

Kgolego ya Yíaros e be e na le maboto a matelele a ditena tše dikhwibidu gomme e na le bagolegwa bao ba fetago 5 000. Le gona go be go na le Dihlatse tša Jehofa tše šupago, tšeo di bego di golegilwe ka baka la go se tšee lehlakore dintweng. Kgolegong yeo, re be re thibetšwe go ithuta Beibele. Eupša rena re be re kopana ka sephiring gomme re ithuta Beibele. E bile ka mehla re be re tlišetšwa dikopi tša Morokami ka sephiring. Ke moka re be re ngwalolla dikopi tšeo ka letsogo gomme re di diriša thutong ya rena ya Beibele.

Ka letšatši le lengwe ge re be re ithuta ka sephiring, moleta kgolego yo mongwe o ile a re tanya gomme a re amoga dipuku tša rena. O ile a re iša ofising ya motlatša mookamedi wa kgolego, re nagana gore o tlo oketša mengwaga yeo re e ahloletšwego moo. Go e na le moo, mookamedi yoo o ile a re: “Re a le tseba, e bile re hlompha ditumelo tša lena. Re a tseba gore re ka le tshepa. Boelang mošomong.” O ile a ba a nea ba bangwe ba rena mešomo e bonolo. Re ile ra leboga Jehofa kudu. Gaešita le ge re be re le kgolegong, go ema ga rena re tiile go ile gwa dira gore Jehofa a retwe.

Go dula re botegela Jehofa go ile gwa ba le mafelelo a mangwe a mabotse. Ka morago ga gore mogolegwa yo mongwe yoo e bego e le moprofesara wa dipalo a lemoge boitshwaro bja rena bjo bobotse, o ile a thoma go re botšiša ka ditumelo tša rena. Ge Dihlatse tša Jehofa di be di lokollwa kgolegong yeo mathomong a 1951, le yena o ile a lokollwa. Ka morago, o ile a ba Hlatse e kolobeditšwego ya Jehofa, a ba a ba mmulamadibogo.

KE SA DUTŠE KE LE LEŠOLE

Ke na le mosadi wa ka Janette

Ka morago ga gore ke lokollwe, ke ile ka boela gagešo kua Karítsa. Ka morago, ke ile ka hudugela Melbourne, kua Australia gotee le banna ba bangwe ba bantši ba nageng ya gešo. Ge ke le moo, ke ile ka kopana le Janette, e lego kgaetšedi e botegago ya Mokriste. Re ile ra nyalana gomme ra ba le morwa le barwedi ba bararo gomme ra ba godiša ka melao ya Beibele.

Gona bjale ke na le mengwaga e fetago e 90, eupša ke sa dutše ke le mogolo yo mafolofolo. Ka baka la dikgobalo tša kgale, mmele wa ka o fela o eba bohloko gotee le maoto a ka, kudukudu ge ke boa tšhemong. Lega go le bjalo, nka se tlogele go ba ‘mohlabani goba lešole la Kriste.’—2 Tim. 2:3.