Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

THUŠO BAKENG SA LAPA | BAFSA

Na o Swanetše go Ipea Kotsing ka Boithabišo bja Dipapadi tše Kotsi?

Na o Swanetše go Ipea Kotsing ka Boithabišo bja Dipapadi tše Kotsi?

TLHOHLO

“Ke ile ka ema kgauswi le terene yeo e bego e kitima kudu ka thaneleng. Lethabo la go tšeega maikwelong kudu ka nakwana ka baka la adrenaline le ile la dira gore ke bone eka mathata a ka a a fela.”—Leon. *

“Ge ke be ke fofela ka meetseng go tšwa magageng a matelele a kotsi, ke be ke ikwa ke lokologile ka mo go feletšego ka metsotswana. Gantši ke be ke thabela seo, eupša ka dinako tše dingwe ke be ke tšhoga.”—Larissa.

Go swana le Leon le Larissa, bafsa ba bantši ba ithabiša ka go nyaka go bona gore bokgoni bja bona bo felela kae, gomme ka dinako tše dingwe ba dira seo ka ditsela tše kotsi kudu. Na o ikwa o lekega go dira seo? Ge e ba go le bjalo, sehlogo se se ka go thuša.

SEO O SWANETŠEGO GO SE TSEBA

O ka lemalela boithabišo bja dipapadi tše kotsi. Boithabišo bjo bo ka go dira gore o ikwe o thabile kudu ka nakwana, eupša ge lethabo leo le fela, wa ikwa o nyaka go bušeletša e le gore o thabe le go feta. Marco, yo a bego a ithabiša ka go ya dithaneleng tša diterene go swana le Leon, o re: “E be e le boemo bjo bo dulago bo gakala. Ke be ke thaba ka nakwana. Eupša ka morago go be go nyakega gore ke bušeletše e le gore ke thabe gape.”

Justin, yo a bego a thelela tseleng ka di-roller skate gomme a itshwareletša ka dikoloi tšeo di fetago, o re: “Ke be ke thaba moo ke bego ke ikwa ke nyaka go dira seo gape. Ke be ke nyaka gore batho ba ntlhomphe, eupša ke ile ka tsoga sepetlele.”

Kgateletšo ya dithaka e ka go dira gore o se nagane gabotse. Lesogana leo le bitšwago Marvin, le re: “Bagwera ba ka ba ile ba mphegelela gore ke namele moago o motelele ke sa bofša ka dithapo. Ba be ba re, ‘Namela, o tla kgona.’ Ke be ke ikwa ke sa šireletšega e bile ke thothomela ge ke dutše ke namelela lebotong.” Larissa, yo go boletšwego ka yena pejana, o re: “Ke be ke dira seo batho ba bangwe ba se dirago. Ke ile ka no ya le mogofe.”

Mokgwa o mongwe wa kgateletšo ya dithaka wo ba bangwe ba o dirišago ke Inthanete. Ba dira seo ka go tumiša bao ba ithabišago ka dipapadi tše kotsi ntle le go tšweletša dikotsi tša boithabišo bjoo. Dibidio tše dingwe tša batho bao ba ithabišago ka go bapala dipapadi tše kotsi di bewa Inthaneteng ke moka ka ponyo ya leihlo batho ba bantši ba ba ba šetše ba di bogetše. Ka gona, seo se dira gore batho bao ba di bapalago ba tume le go tšeelwa godimo.

Ka mohlala, dibidio tše dingwe tše di tumilego di bontšha papadi yeo e bitšwago parkour, yeo go yona motho a selaganyago godimo ga dilo (tše bjalo ka maboto, dintlo le ditepisi) a kitima, a namela goba a fofa ka lebelo le ka tsela ya bokgoni a se a apara dilo tša go itšhireletša. Se se ka dira gore o fihlelele diphetho tše pedi tšeo di fošagetšego: (1) Gore papadi yeo ga e kotsi kudu. (2) Mang le mang o a e bapala. Seo se ka feleletša ka gore o lekege go bapala dipapadi tše dingwe tšeo di ka beago bophelo bja gago kotsing.

Go na le ditsela tše kaone le tše di šireletšegilego tša go leka go bona gore bokgoni bja gago bo felela kae. Beibele e re: “Go tlwaetša mmele go hola ganyenyane.” (1 Timotheo 4:8) E bile Mangwalo a go lemoša gore o “phele ka monagano o hlaphogetšwego.” (Tito 2:12) O ka dira seo bjang?

SEO O KA SE DIRAGO

Naganišiša ka dikotsi. Beibele e re: “Yo bohlale o tla dira dilo ka tsebo, eupša setlaela se tla gaša bošilo gohle.” (Diema 13:16) Pele o ka nagana ka go tsenela papadi e itšego, tseba dikotsi tša yona. Ipotšiše gore: ‘Na ke tla be ke bea bophelo bja ka kotsing goba na ke tla gobala kudu ge nka tsenela papadi ye?’—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 14:15.

Kgetha bagwera bao ba hlomphago bophelo. Bagwera ba nnete ba ka se go kgothaletše go bea bophelo bja gago kotsing goba ba go gapeletša go dira dilo tšeo o ikwago o sa lokologe go di dira. Larissa o re: “Bagwera ba ka ba paale ba nthušitše gore ke dire diphetho tše dibotse mabapi le dipapadi tšeo ke bego ke nyaka go di tsenela. Bophelo bja ka bo ile bja fetoga ge ke kgetha bagwera ba bafsa.”—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 13:20.

Ipotšiše gore: ‘Na ke tla be ke bea bophelo bja ka kotsing goba na ke tla gobala kudu ge nka tsenela papadi ye?’

Thabela bokgoni bja gago ntle le go bea bophelo bja gago kotsing. Puku ya Adolescent Risk Behaviors e re karolo e nngwe ya go bontšha gore motho o a gola ke “go ithuta go ipeela melao yeo a ka phelago ka yona le go tseba moo a felelago gona.” O ka bona gore bokgoni bja gago bo felela kae o le tikologong e šireletšegilego, gomme o latela megato ya tšhireletšego le go diriša didirišwa tša yona.

Itlhomphe e le ka kgonthe. Batho ba tla go hlompha ge ba bona o kgona go lebeletšana le mathata a kgonthe bophelong, e sego ka baka la ge o bontšha sebete sa go bea bophelo bja gago kotsing bakeng sa go ithabiša. Larissa o re: “Papadi ya go itahlela ka meetseng go tšwa legageng e bile mathomomayo a go dira dilo tše kotsi bophelong bja ka. Go be go tla ba kaone ge nkabe ke ithutile go gana.”

Therešo ke gore, go e na le gore o bee bophelo bja gago kotsing ka go ithabiša ka go bapala dipapadi tše kotsi go sa hlokagale, eba le kahlolo e botse ge o kgetha boithabišo.—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 15:24.

^ par. 4 Maina a mangwe sehlogong se a fetotšwe.