Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bontšha Maikwelo a Borutho ka Lapeng

Bontšha Maikwelo a Borutho ka Lapeng

Bontšha Maikwelo a Borutho ka Lapeng

“SE FIŠE ge o ka kgona! Se fiše!” Tohru o ile a tšhošetša mosadi wa gagwe Yoko. * Yoko o ile a fetola ka gore: “Ke tloga ke tla dira bjalo,” gomme o ile a arabela ka go gotetša mollo e le gore a tšhume seswantšho sa bona e le ba babedi. Ke moka o ile a fetola ka bogale gore, “Ke tla fiša ntlo!” Tohru o ile a arabela ka go betha mosadi wa gagwe, a fediša ngangišano ka ntwa.

Nywaga e meraro pejana, Tohru le Yoko ba ile ba thoma maphelo a bona ba le gotee e le banyalani bao ba thabilego. Ka gona, go ile gwa senyega kae? Gaešita le ge Tohru a be a bonagala e le monna yo a thabilego, mosadi wa gagwe o be a nagana gore o be a sa mmontšhe maikwelo a borutho le gore e be e le ka sewelo mo a bego a na le taba le maikwelo a gagwe. Go bonagala a be a sa kgone go arabela maikwelong a gagwe a borutho. A sa kgone go lebeletšana le se, Yoko o ile a thoma go ba yo a kgopišegago le yo a lego bogale kudu. O ile a ba le mathata a bjalo ka go hlobaela, go belaela, go se be le kganyogo ya dijo, go selekega gabonolo le kgateletšego, le gona o ile a ba le ditlhaselo tša letšhogo. Lega go le bjalo, Toh­ru o ile a bonagala a sa tshwenyege ka boemo bjo bo bego bo le gona ka lapeng la gagwe. Bo be bo bonagala e le bjo bo tlwaelegilego go yena.

“Dinako tše Hlobaetšago Tšeo go Lego Thata go Lebeletšana le Tšona”

Mathata a bjalo ke a tlwaelegilego lehono. Moapostola Paulo o ile a bolela e sa le pele gore mehla ya rena e tla ba le batho bao ba “se nago maikwelo a tlhago.” (2 Timotheo 3:​1-⁠5, NW) Polelwana ya mathomong ya Segerika yeo e fetoletšwego mo e le bao ba “se nago maikwelo a borutho” e tswalana kudu le lentšu leo le bolelago maikwelo a tlhago ao a hwetšwago gare ga ditho tša lapa. Ka ntle le pelaelo mehla ya rena e hlaelelwa ke maikwelo a bjalo. Gaešita le ge maikwelo a borutho a le gona, e ka ba ka sewelo moo ditho tša lapa di a bontšhanago.

Lehono batswadi ba bantši ga ba tsebe kamoo ba ka bontšhago lerato le maikwelo a borutho ka gona baneng ba bona. Ba bangwe ba goletše tikologong ya lapa yeo e se nago maikwelo a borutho gomme ba ka fo se lemoge gore bophelo e ka ba bjo bo thabišago kudu le bjo bo kgahlišago ge feela maikwelo a borutho a kwewa le go bontšhwa. Go bonagala go be go le bjalo ka Toh­ru. Bjaneng bja gagwe, tatagwe o be a dula a swaregile mošomong gomme a boa gae bošego kudu. O be a bolela le Tohru ka sewelo, gomme ge a be a dira bjalo o be a mo roga. Mmago Tohru le yena o be a šoma ka mehla gomme ga se a ka a fetša nako e ntši a na le yena. O be a hlokomelwa ke thelebišene. Go be go se na theto goba poledišano ka lapeng.

Setšo le sona e ka ba lebaka le lengwe. Dikarolong tše dingwe tša Latin America, monna o swanetše go thulana le setšo se se lego gona gore a bontšhe mosadi wa gagwe maikwelo a borutho. Dinageng tše dintši tša ka Bohlabela le tša Afrika, ke go roba molao wa setšo go bontšha maikwelo a borutho ka mantšu goba ka ditiro. Banna ba ka hwetša go le thata gore “ke a go rata” go basadi ba bona goba bana. Lega go le bjalo, re ka ithuta thuto go tšwa tswalanong e kgolo ya lapa yeo e swareletšego nako e telele.

Tswalano ya Lapa e Beago Mohlala

Mohlala o kaone kudu bakeng sa lapa o hwetšwa tswalanong ya kgaufsi magareng ga Jehofa Modimo le Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši. Ba bontšhana lerato ka tsela e phethagetšego. Ka nywaga e dikete tše di sa balegego, sebopiwa sa moya seo ka morago se ilego sa ba Jesu Kriste se ile sa thabela tswalano e thabišago le Tatago sona. O ile a hlalosa tlamo ka tsela ye: “Kè mo kxahla mehla yohle, kè bapala pele xa xaxwe ka mehla.” (Diema 8:​30) Morwa o be a kgodišegile ka lerato la Tatagwe moo a bego a ka kgona go tsebiša ba bangwe gore Jehofa o be a tloga a mo rata kudu letšatši le letšatši. O be a ikwa a thabišwa ke go ba pele ga Tatagwe ka dinako ka moka.

Gaešita le ge a be a le mo lefaseng e le motho, Jesu yo e lego Morwa wa Modimo o ile a newa kgonthišetšo ya lerato le le tseneletšego la Tatagwe. Ka morago ga gore Jesu a kolobetšwe, o ile a kwa lentšu la Tatagwe le re: “Yêna-yó ké Yêna Morwa-moratwa wa-ka, yo ke kxahlwaxo ke Yêna.” (Mateo 3:​17) A pontšho e kgothatšago gakaakang ya lerato mathomong a modiro wa Jesu mo lefaseng! Go swanetše go ba go ile gwa mo kgoma pelo go kwa kamogelo ya Tatagwe ge yena a be a gopola lefsa ka mo go tletšego bophelo bja gagwe bja legodimong.

Ka gona, Jehofa o bea mohlala o mobotse kudu go bontšheng lerato ka botlalo lapeng la gagwe la legohleng. Ge e ba re amogela Jesu Kriste, le rena re ka thabela maikwelo a borutho a Jehofa. (Johane 16:​27) Gaešita le ge re ka se kwe mantšu go tšwa legodimong, re tla bona lerato la Jehofa le bontšhwa tlhagong, tokišetšong ya sehlabelo sa topollo sa Jesu le ka ditsela tše dingwe. (1 Johane 4:​9, 10) Le gona Jehofa o theetša dithapelo tša rena le go di araba ka tsela e tlago go re hola. (Psalme 145:​18; Jesaya 48:​17) Ge re dutše re hlagolela tswalano ya kgaufsi le Jehofa, re nweletša tebogo ya rena ya go leboga tlhokomelo ya gagwe e lerato.

Jesu o ile a ithuta go Tatagwe tsela yeo ka yona a ka bontšhago kwelobohloko, go naganela, botho le go tshwenyega kudu ka ba bangwe. O hlalositše gore: “Tše Tat’axwe a di diraxo, ké tšôna tše le Morwa a di diraxo. Xobane Tate ó rata Morwa, ’me ó mo laetša tše a di diraxo tšohle.” (Johane 5:​19, 20) Ka mo go swanago, re ka ithuta bokgoni bja go bontšha maikwelo a borutho ka go ithuta mohlala wo Jesu a o beilego ge a be a le mo lefaseng.​—⁠Ba-Filipi 1:⁠8.

Re ka Bontšha Bjang Maikwelo a Borutho ka Lapeng?

Ka ge ‘Modimo e le lerato’ gomme re bopilwe “ka xo swanthša ka Yêna,” re na le bokgoni bja go kwa le go bontšha lerato. (1 Johane 4:⁠8; Genesi 1:​26, 27) Lega go le bjalo, bokgoni bjoo ga bo tšweletše dienywa ka go fo itiragalela. Re swanetše go thoma pele ka go ba le maikwelo a borutho go balekane ba rena le go bana ba rena e le gore re tle re a bontšhe. E-⁠ba yo a lebeledišišago le yo a lemogago dika tše di rategago go bona gomme o naganišiše ka dikgopolo tše bjalo, gaešita le ge mathomong di ka bonagala e se tša bohlokwa. O ka re, ‘ga go na selo se se kgahlišago ka monna wa-ka [mosadi goba ngwana].’ Bao ba lego manyalong ao a rulaganyeditšwego ba ka be ba bile le maikwelo a borutho a manyenyane ka balekane ba bona. Banyalani ba bangwe ba ka be ba be ba sa nyake bana. Go sa dutše go le bjalo, ela hloko kamoo Jehofa a ilego a ikwa ka gona ka mosadi wa gagwe wa seswantšhetšo e lego setšhaba sa Isiraele, lekgolong la bo-lesome la nywaga B.C.E. Le ge moporofeta wa gagwe Eliya a ile a phetha ka gore go be go se na barapedi ba bangwe ba Jehofa gare ga setšhaba sa meloko e lesome sa Isiraele, Jehofa o ile a se lebeledišiša gomme a hwetša palo e bonagalago ya batho​—⁠ba 7 000 ka kakaretšo​—⁠bao ba bego ba na le dika tše di kgahlišago mahlong a gagwe. Na o ka ekiša Jehofa ka go lebelela dika tše dibotse dithong tša lapa la gago?​—⁠1 Dikxoši 19:​14-⁠18.

Lega go le bjalo, e le gore o dumelele ditho tše dingwe tša lapa gore di kwe maikwelo a gago a borutho, o swanetše go dira boiteko bjo bo tseneletšego bja go a fetišetša go bona. Nako le ge e le efe ge o lemoga selo se itšego seo se retegago, bolela tebogo ya gago. Ge le hlalosa mosadi wa seroto, Lentšu la Modimo le bolela seka se se kgahlišago sa lapa la gagwe ka gore: “Bana ba xaxwe ba êma ba re: Mma-mahlôxônôlô! Monna wa xaxwe ó a mo rêta.” (Diema 31:​28) Ela hloko kamoo ditho tša lapa di ilego tša bontšhana tebogo ka bolokologi ka gona. Ka go botša mosadi wa gagwe mantšu a theto, tate o beela morwa wa gagwe mohlala o mobotse, o mo kgothaletša go reta molekane wa gagwe ka mehla ge a šetše a nyetše.

Le gona, batswadi ba dira gabotse ge ba reta bana ba bona. Se se ka thuša go bjala boitlhompho ka dipelong tša bana. Go feta moo, motho a ka ‘rata bjang wa gabo bjalo ka ge a ithata’ ge e ba yena ka noši a sa itlhomphe? (Mateo 22:​39) Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba batswadi ba swaya bana ba bona diphošo ka mehla, ba sa ba rete le gatee, bana ba ka lahlegelwa ke boitlhompho bja bona gabonolo gomme ba ka hwetša go le thata go bontšha maikwelo a borutho go ba bangwe.​—⁠Ba-Efeso 4:​31, 32.

O ka Hwetša Thušo

Go thwe’ng ge e ba o sa godišetšwa ka legaeng leo le nago le lerato? O sa dutše o ka ithuta go bontšha maikwelo a borutho. Mogato wa mathomo ke wa go lemoga bothata gomme o dumele gore go nyakega kaonefatšo. Lentšu la Modimo e lego Beibele ke thušo e kgolo tabeng ye. Le ka swantšhwa le seipone. Ge re itlhahloba ka dithutong tša Beibele tše bjalo ka seipone, re utollelwa mafokodi tseleng ya rena ya go nagana. (Jakobo 1:​23) Ka go dumelelana le dithuto tša Beibele, re ka lokiša ditshekamelo le ge e le dife tše di sa lokago. (Ba-Efeso 4:​20-24; Ba-Filipi 4:​8, 9) Re swanetše go dira bjalo ka mehla, le ka mohla ‘re sa lape go dira tše botse.’​—⁠Ba-Galatia 6:⁠9.

Ba bangwe ba ka hwetša go le thata go bontšha maikwelo a borutho ka baka la tsela yeo ba godišitšwego ka yona goba setšo. Lega go le bjalo, dinyakišišo tša morago bjale di bontšha gore mapheko a bjalo a ka fenywa. Dr. Daniel Goleman, setsebi sa tša bophelo bjo bobotse bja monagano o hlalosa gore ‘gaešita le mekgwa ya pelo yeo e tsemilego medu yeo e ithutilwego bjaneng e ka fetošwa.’ Nywaga-kgolo e 19 e fetilego, Beibele e bontšhitše gore ka thušo ya moya wa Modimo, gaešita le ditshekamelo tše di tsemilego medu ka pelong di ka fetošwa. E re eletša gore: “Le bê ba ba apotšexo motho e motála le ditirô tša xaxwe. Le bê ba ba aperexo motho e mofsa.”​—⁠Ba-Kolose 3:​9, 10.

Gatee-tee ge bothata bo lemogilwe, lapa le ka ithuta Beibele le naganne ka dinyakwa tša lona. Ka mohlala, ke ka baka la’ng o sa nyakišiše seo Beibele e se bolelago ka ‘maikwelo a borutho’? O ka hwetša lengwalo le bjalo ka le: “Kxôtlêlêlô ya Jobo Le e kwile. Pheletšô ya Morêna Le e bone; xobane Morêna ké wa dikxauxêlô tše ntši, ké yo pelo-thlomoxi.” (Jakobo 5:​11) Ke moka bala pego ya Beibele ya Jobo, o lebiše tlhokomelo kamoo Jehofa a bego a na le maikwelo a borutho le kgaugelo go Jobo. Ka ntle le pelaelo o tla nyaka go ekiša Jehofa ka go ba le maikwelo a borutho le kgaugelo lapeng la gago.

Lega go le bjalo, ka ge re sa phethagala “re ba xo foša xa-ntši” polelong ya rena. (Jakobo 3:⁠2) Re ka palelwa ke go diriša leleme la rena ka tsela e kgothatšago ka lapeng. Mo ke moo thapelo le go ithekga ka Jehofa di lego bohlokwa. O se ke wa lapa. ‘O se kgaotše go rapela.’ (1 Ba-Thesalonika 5:​17) Jehofa o tla thuša bao ba tsomago maikwelo a borutho ka lapeng gotee le bao ba nyakago go a bontšha eupša ba lewa ke dihlong tša go dira bjalo.

Go oketša moo, ka botho Jehofa o neile thušo ka phuthegong ya Bokriste. Jakobo o ngwadile gore: “Xe e mongwê wa lena a babya [moyeng], a bitšê baxolo ba phuthêxô, ba tlê ba mo rapêlêlê bà mo tlodišê makhura Leineng la Morêna.” (Jakobo 5:​14) Ee, bagolo ka diphuthegong tša Dihlatse tša Jehofa ba ka thuša kudu malapa ao ditho tša ona di nago le bothata bja go bontšhana maikwelo a borutho. Gaešita le ge e se ditsebi tša tša monagano, ka go se fele pelo bagolo ba ka thuša badumedi-gotee le bona, ba sa ba botše seo ba swanetšego go se dira eupša ba ba gopotša pono ya Jehofa ka ditaba le go rapela le bona gotee le go ba rapelela.​—⁠Psalme 119:​105; Ba-Galatia 6:⁠1.

Tabeng ya Tohru le Yoko, bagolo ba Bakriste ka mehla ba ile ba theetša mathata a bona gomme ba ba homotša. (1 Petro 5:​2, 3) Ka dinako tše dingwe, mogolo le mosadi wa gagwe ba be ba ba etela e le gore Yoko a ka holwa ke go ba gotee le mosadi wa Mokriste yo a nago le phihlelo yo a bego a ka ‘buša mogopolo’ wa Yoko wa gore ‘a rate monna wa gagwe.’ (Tito 2:​3, 4, bapiša le NW.) Ka go bontšha kwešišo le kwelobohloko ditlaišegong le manyaming a Bakriste-gotee le bona, bagolo ba fetoga “tšhireletšo ge phefo e foka le setšhabelo sa go tšhabela pula.”​—⁠Jesaya 32:​1, 2PK.

Ka thušo ya bagolo ba botho, Tohru o ile a lemoga gore o be a na le bothata bja go bontšha maikwelo a gagwe le gore “mehleng ya bofêlô,” Sathane o hlasela tokišetšo ya lapa. (2 Timotheo 3:⁠1) Tohru o ile a dira phetho ya go lebeletšana le bothata bja gagwe. O ile a thoma go bona gore go palelwa ga gagwe ke go bontšha lerato go be go tlišitšwe ke go se hwetše ga gagwe lerato ge a be a sa gola. Ka thuto e tseneletšego ya Beibele le ka thapelo, ganyenyane-ganyenyane Tohru o ile a arabela kudu dinyakweng tša maikwelo tša Yoko.

Gaešita le ge a be a befeletšwe Tohru, ka morago ga gore Yoko a kwešiše setlogo sa la­pa la gabo Tohru gomme a bone diphošo tša gagwe ka noši, o ile a dira boiteko bjo bo tseneletšego bja go bo­na dika tše botse go monna wa gagwe. (Mateo 7:​1-⁠3; Ba-Roma 5:​12; Ba-Kolose 3:​12-14) O ile a kgopela Jehofa ka go tšwa pelong go­re a mo nee matla a go tšwela pe­le a ra­ta monna wa gagwe. (Ba-Filipi 4:​6, 7) Ge na­ko e dutše e tšwela pe­le, Toh­ru o ile a thoma go bontšha maikwelo a gagwe a borutho, gomme seo se ile sa thabiša mosadi wa gagwe.

Ee, gaešita le ge o hwetša go le thata go kwa le go bontšha maikwelo a borutho ka lapeng, ka ntle le pelaelo o ka fenya bothata bjoo. Lentšu la Modimo le re nea tlhahlo e agago. (Psalme 19:⁠7) Ka go lemoga bohlokwa bja taba, ka go leka go bona dika tše dibotse dithong tša lapa la gago, ka go ithuta le go diriša Lentšu la Modimo, ka go ithekga ka Jehofa ka thapelo e tšwago pelong le ka go tsoma thušo ya bagolo ba Bakriste bao ba godilego tsebong, o ka fenya seo se ka bonagalago e le lepheko le thata gare ga gago le lapa la gago. (1 Petro 5:⁠7) Le wena o ka thaba, bjalo ka ge go bile bjalo ka monna yo mongwe kua United States. O ile a kgothaletšwa go bontšha maikwelo a gagwe a borutho go mosadi wa gagwe. Ge mafelelong a bile le sebete sa gore “ke a go rata,” o ile a makatšwa ke karabo ya mosadi wa gagwe. Ka megokgo ya lethabo ka mahlong a gagwe, o itše: “Le nna ke a go rata, eupša le ke lekga la mathomo ka morago ga nywaga e 25 o bolela mantšu ao ka tsela e bjalo.” O se ke wa leta lebaka le letelele bjalo pele o ka bontšha maikwelo a gago a borutho go molekane wa gago le bana ba gago!

^ ser. 2 Maina a mangwe a fetotšwe.

Jehofa o nea thušo ka Lentšung la gagwe Beibele