Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Rebeka Mosadi Wa Seroto Yo A Boifago Modimo

Rebeka Mosadi Wa Seroto Yo A Boifago Modimo

Rebeka Mosadi Wa Seroto Yo A Boifago Modimo

ANKE re re o be o ka kgona go kgethela morwa wa gago mosadi. O be o ka kgetha motho wa mohuta mang? Ke dika dife tšeo a bego a tla swanelwa ke go ba le tšona? Na o be o ka nyaka motho yo a bego a e-na le sebopego se sebotse, yo bohlale, yo botho le yo a šomago ka thata? Goba na go na le selo se sengwe seo o bego o ka se lebelela pele?

Aborahama o be a lebeletšane le bothata bjo. Jehofa o be a holofeditše gore ditšhegofatšo di be di tla hwetšagala go ditlogolo tša gagwe ka morwa wa gagwe Isaka. Ge re thoma go nagana ka pego yeo, Aborahama ga bjale o tšofetše, eupša morwa wa gagwe o sa dutše a se a nyala. (Genesi 12:1-3, 7; 17:19; 22:17, 18; 24:1) Aborahama o rulaganyetša gore go hwetšwe mosadi yo a swanelegago bakeng sa Isaka, ka ge Isaka a tla arolelana ditšhegofatšo le mosadi yoo a sa dutšego a tla mo hwetša gotee le bana le ge e le bafe bao ba ka bago le bona. Go feta tšohle, e swanetše go ba mohlanka wa Jehofa. Ka ge mosadi yo bjalo a ka se hwetšwe Kanana, moo Aborahama a dulago gona, o swanetše go yo mo nyaka lefelong le lengwe. Motho yo a kgethwago mafelelong ke Rebeka. O hwetšwa bjang? Na ke mosadi yo a sekametšego dilong tša moya? Re ka ithuta’ng ka go ahla-ahla mohlala wa gagwe?

Go Tsoma Mosadi yo a Swanelegago

Aborahama o romela mohlanka wa gagwe yo mogolo, yo go bonagalago e le Eliesere, go ya Mesopotamia yeo e lego kgole go yo tšeela Isaka mosadi go ba leloko la gabo Aborahama, e lego barapedi-gotee le yena ba Jehofa. Taba ye e bohlokwa kudu moo Eliesere a enišwago gore a ka se ke a tšea mo-Kanana gore e be mosadi wa Isaka. Go phegelela ga Aborahama tabeng ye ke mo go lemogegago.—Genesi 24:2-10.

Ka morago ga go tšea leeto go ya motseng wo go dulago ba leloko la gabo Aborahama, Eliesere o tliša dikamela tša gagwe tše lesome sedibeng. Bona tiragalo ye ka leihlo la kgopolo! Ke mantšiboa, gomme Eliesere o a rapela: “Nna byalo ke eme fá sedibeng, ’me barwedi ba batho ba motse wó ba tšwêla xo xa meetse. Byale mosetsana yo ke tl’o xo mo kxopêla ka re: A k’O sekamišê moêta wa xaxo ke nwê! yena a re: A k’O nwê; le dikamêla tša xaxo ke tlo di xêla! e bê yêna yo O mmeeleleditšexo Isaka mohlanka wa xaxo.”—Genesi 24:11-14.

Go etša ge mosadi yo mongwe le yo mongwe wa tikologong yeo a be a tla tseba, kamela yeo e nyorilwego e ka nwa meetse a mantši (a ka fihlago go dilithara tše 100). Ka gona mosadi yo a bego a ithapela go nweša dikamela tše lesome meetse o be a swanetše go ikemišetša go šoma ka thata. Go dira ga gagwe seo mola ba bangwe ba lebeletše eupša ba sa ithapele go mo thuša go be go tla nea bohlatse bjo bo kgonthišeditšwego bja matla a gagwe, go se fele pelo, boikokobetšo le pelo e botho go batho le diphoofolo.

Go direga’ng? “À sešo a fetša xo bolêla, ya ba xò šetše xo fihla Rebeka morwedi wa Bethuele morwa wa Milika mosadi wa Nahoro monn’ axo Aborahama; a tla à beile moêta lexetleng. E be e le mosetsana wa sebopêxô se sebotse ka kudu, e le kxarebe, . . . a foloxêla sedibeng, a tlatša moêta wa xaxwe, a rotoxa. Mohlanka a akxofa a batamêla, a re: A k’O nnošê meetsana ka moêta wa xaxo. Mosetsana a re: A k’O nwê, Mong’aka! A akxofa a sekamiša moêta wa xaxwe à o swere ka diatla, a mo noša.”—Genesi 24:15-18.

Na Rebeka o a Swanelega?

Aborahama ke ramogolo wa Rebeka, gomme Rebeka ka ntle le go ba yo botse, o na le mekgwa e mebotse. Ga a dika-dike go bolela le motho yo a sa mo tsebego, e bile ga se yo a nago le bogwera ka mo go feteletšego. O thuša Eliesere ge a kgopela meetse. Se ke seo ka tlwaelo se lebeletšwego, ka ge e le leswao le le tlwaelegilego la go ba yo botho. Go thwe’ng ka karolo ya bobedi ya tlhahlobo?

Rebeka o re: “A k’O nwê, Mong’aka.” Eupša ga se gwa felela moo. Rebeka o tšwela pele ka gore: “Le dikamêla tša xaxo ke tlo di xêla, di nwê di kxôlwê.” O ithapela go dira se se fetago seo ka tlwaelo se bego se ka letelwa. Ka go rata ‘o tšhollela moeta legopong ka bjako gomme a kitima a boela sedibeng a ga meetse, a gela dikamela ka moka.’ O šoma mošomo wa gagwe ka mafolofolo. Pego e re: ‘Nako ka moka monna yo a mo makalela a ikhomoletše.’—Genesi 24:19-21.

Ge a lemoga gore kgarebe ye e tswalana le Aborahama, Eliesere o a khunama gore a leboge Jehofa. O botšiša ge e ba go na le phapoši ngwakong wa tatagwe moo yena le bao a sepelago le bona ba ka robalago gona bošego. Rebeka o a dumela gomme o kitimela gae go yo ba botša ka baeng.—Genesi 24:22-28.

Ka morago ga go theetša taba ya Eliesere, kgaetšedi ya Rebeka e lego Labane gotee le tatagwe e lego Bethuele, ba lemoga gore Modimo o hlahla dilo. Ka kgonthe, Rebeka o kgethetšwe Isaka. Ba re: “Mo tšeê O sepele, e bê mosadi wa morwa wa mong wa xaxo, byalo ka xe Morêna a boletše.” Rebeka o ikwa bjang? Ge a botšišwa ge e ba o tla sepela gatee-tee, o araba ka lentšu letee la Sehebere, leo le bolelago gore: “Ke tlo sepela.” Ga a gapeletšege go amogela kgopelo ye. Aborahama o boditše Eliesere ka mo go kwagalago gore ge “ba xana xo Xo neêla mosadi” gona o hunologile kenong ya gagwe. Eupša Rebeka le yena o bona tlhahlo ya Modimo tabeng ye. Ka gona, ka ntle le go dika-dika, o tlogela ba lapa la gabo gore a yo nyalana le monna yo a sego a ka a kopana le yena le ka mohla. Phetho yeo e bontšhago sebete ke pontšho e lemogegago ya tumelo. Ka kgonthe ke mosadi yo a swanetšego!—Genesi 24:29-59.

Ge a gahlana le Isaka, Rebeka o a ikhupetša e le go bontšha boikokobetšo. Isaka o a mo tšea gore e be mosadi wa gagwe, gomme ka ntle le pelaelo ka baka la dika tša gagwe tše dibotse, o thoma go mo rata.—Genesi 24:62-67.

Barwa ba Mafahla

Rebeka ga a be le bana mo e ka bago ka nywaga e 19. Mafelelong o ima mafahla, eupša boimana bo thata, ka ge bana ba phethonkgana o šoro ka popelong ya gagwe, e lego seo se dirago gore Rebeka a hlabele Modimo mokgoši. Le rena re ka dira se se swanago dinakong tša mathata a magolo bophelong bja rena. Jehofa o kwa Rebeka gomme o mo kgonthišetša lefsa. E tla ba mmago ditšhaba tše pedi, gomme “yo moxolo ó tlo hlankêla monn’axwe.”—Genesi 25:20-26.

Mantšu ao e ka ba e se ona lebaka le nnoši la lerato le legolo la Rebeka go morwa wa gagwe yo monyenyane, e lego Jakobo. Bašemane ba fapane. Jakobo ke “yo bolêta,” eupša Esau o na le boemo bja kgopolo bja go se be le taba le dilo tša moya moo ka sejo setee a rekišetšago Jakobo tshwanelo ya gagwe ya matswalo, e lego tshwanelo ya gagwe ya go hwetša bohwa bja dikholofetšo tša Modimo. Go nyala ga Esau basadi ba babedi ba ba-Hethe go bontšha go se be le taba—gaešita le lenyatšo—bakeng sa ditekanyetšo tša moya, e lego seo se tlišetšago batswadi ba gagwe manyami a magolo.—Genesi 25:27-34; 26:34, 35.

Go Katanela go Hweletša Jakobo Tšhegofatšo

Beibele ga e bolele ge e ba Isaka a tseba gore Esau o swanetše go hlankela Jakobo. Boemong le ge e le bofe, bobedi Rebeka le Jakobo ba tseba gore tšhegofatšo ke ya gagwe. Rebeka o gata mogato ka go akgofa ge a e-kwa gore Isaka o ikemišeditše go šegofatša Esau ge a išetša tatagwe dijo tšeo di nago le nama ya phoofolo ya nageng. Go dira diphetho tše bohlale le phišego e lego dika tšeo a bego a e-na le tšona bofseng bja gagwe di sa dutše di le gona. O ‘laela’ Jakobo gore a mo tlišetše diputšane tše pedi. O tla lokišeletša monna wa gagwe dijo tšeo a di ratago. Ke moka Jakobo o swanetše go itira eka ke Esau gore a hwetše tšhegofatšo. Jakobo o a gana. Tatagwe o tla lemoga leano le gomme a mo rogaka! Rebeka o a mo phegelela. O re: “Ngwan’aka, thoxô yeo e tlo rwalwa ke nna.” Ke moka o lokiša dijo, a dira gore Jakobo a swane le Esau, gomme a mo romela go monna wa gagwe.—Genesi 27:1-17.

Lebaka leo ka lona Rebeka a gatago mogato ka tsela ye ga le bolelwe. Ba bantši ba sola seo a se dirilego, eupša Beibele ga e mo sole, gaešita le Isaka ga a mo sole ge a lemoga gore Jakobo o hweditše tšhegofatšo. Go e na le moo, Isaka o a e oketša. (Genesi 27:29; 28:3, 4) Rebeka o tseba seo Jehofa a se boletšego e sa le pele ka barwa ba gagwe. Ka gona, o gata mogato e le go kgonthišetša gore Jakobo o tšea tšhegofatšo yeo ka tshwanelo e lego ya gagwe. Go molaleng gore se se dumelelana le thato ya Jehofa.—Ba-Roma 9:6-13.

Jakobo o Romelwa Harane

Mo nakong ye Rebeka o thibela Esau ka go kgothaletša Jakobo gore a tšhabe go ba go fihla ge pefelo ya ngwanabo e phohlile. O kgopela tumelelo go Isaka ya gore a tšwele pele ka leano la gagwe eupša ka botho o phema go bolela ka pefelo ya Esau. Go e na le moo, ka bohlale o kgopela monna wa gagwe ka go bolela gore o tshwenyegile ka kgonagalo ya gore Jakobo a ka nyala mo-Kanana. Kgopolo yona ye e lekane go kgodiša Isaka gore a laele Jakobo gore a pheme lenyalo le le bjalo le go mo romela go ba lapa la gabo Rebeka gore a yo hwetša mosadi yo a boifago Modimo. Ga go na pego ya gore le ka mohla Rebeka o ile a bona Jakobo gape, eupša ditiro tša gagwe di tlišetša setšhaba seo se tlago go ba gona sa Isiraele moputso o humilego.—Genesi 27:43–28:2.

Seo re se tsebago ka Rebeka se re tutueletša gore re mo rate. E be e le yo mobotse kudu, eupša bobotse bja gagwe bja kgonthe e be e le boineelo bja gagwe go Modimo. Seo e be e le se Aborahama a bego a se nyaka go ngwetši ya gagwe. Dika tša gagwe tše dingwe tše dibotse go bonagala di ile tša feta gaešita le tšohle tšeo Aborahama a bego a di letetše. Tumelo ya gagwe le sebete sa gagwe ka go latela tlhahlo ya Modimo le phišego ya gagwe, bokwala bja gagwe le go amogela baeng ka botho ke dika tšeo basadi ka moka ba Bakriste ba swanetšego go di ekiša. Tše ke dika tšeo Jehofa ka boyena a di lebelelago go mosadi yo a beago mohlala e le ka kgonthe.