Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O Laletšwa ka Borutho

O Laletšwa ka Borutho

MOHLOMONGWE o kile wa feta kgaufsi le Holo ya Mmušo ya Dihlatse tša Jehofa ya lefelong la geno gomme wa ipotšiša gore go direga’ng moo. Na o a tseba gore mang le mang yo a ratago go ya dibokeng tša tšona tša beke le beke a ka dira bjalo? Baeng ba amogelwa ka borutho.

Lega go le bjalo, mohlomongwe o na le dipotšišo. Ke ka baka la’ng Dihlatse tša Jehofa di bokana? Go direga’ng dibokeng tšeo? Le gona, ke’ng seo baeng bao e sego Dihlatse tša Jehofa ba se bolelago ka diboka tšeo?

‘Phuthela Setšhaba’

Go tloga mehleng ya bogologolo, batho ba be ba bokana bakeng sa go rapela le go ithuta ka Modimo. Mo e ka bago nywageng e 3 500 e fetilego, Baisiraele ba ile botšwa gore: “O phuthêlê sethšaba mmôxô, banna le basadi le bana, le ba ba diiletšexo dikxorong tša xeno, O ba balêlê ba kwê, ba ithutê, xomme ba boifê Morêna Modimo wa lena, ba hlôkômêlê se se bolêlwaxo ke molaô wó, ba dirê ka wôna.” (Doiteronomio 31:12) Ka gona, kua Isiraeleng batho ba bagolo gotee le bana ba be ba rutwa go rapela le go kwa Jehofa Modimo.

Nywaga-kgolong e mentši ka morago ge phuthego ya Bokriste e be e theilwe, diboka di ile tša tšwela pele go ba karolo ya bohlokwa ya borapedi bja therešo. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “A re naganelaneng gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse, re sa tlogele go bokana ga rena gotee, go etša ge ba bangwe ba tlwaetše go dira bjalo, eupša re kgothatšana.” (Baheberu 10:24, 25) Go etša ge tlemo ya lapa e matlafala ge ditho tša lapa di fetša nako gotee, ka tsela e swanago tlemo ya lerato magareng ga bao nyakago go hlankela Modimo e a matlafala ge Bakriste ba bokana gotee bakeng sa borapedi.

Go dumelelana le mehlala ye ya Mangwalo, Dihlatse tša Jehofa di bokana Diholong tša tšona tša Mmušo gabedi ka beke. Diboka di thuša bao ba lego gona go leboga, go kwešiša le go diriša melao ya motheo ya Beibele maphelong a bona. Moo go kgonegago, lenaneo la tšona le a swana lefaseng ka bophara gomme seboka se sengwe le se sengwe se na le morero wa sona o lego mabapi le borapedi bja Modimo. Pele diboka di thoma le ka morago ga tšona, bao ba tlilego dibokeng ba thabela “go kgothatšana” ka dipoledišano tše agago. (Baroma 1:12) Go direga’ng go se sengwe le se sengwe sa diboka tše?

Polelo yeo e Theilwego Beibeleng

Seboka sa mathomo seo batho ba bantši ba tlago go sona ke polelo ya phatlalatša e theilwego Beibeleng, yeo e hlametšwego batho ka kakaretšo le yeo gantši e bago gona mafelo-bekeng. Gantši Jesu Kriste o be a bea dipolelo tša phatlalatša, tšeo e nngwe ya tšona e lego Thuto e tumilego ya Thabeng. (Mateo 5:1; 7:28, 29) Moapostola Paulo o ile a bolela le banna ba Athene. (Ditiro 17:22-34) Go latela mohlala wa Jesu le Paulo, dibokeng tša Dihlatse tša Jehofa go ba le polelo yeo ka mo go kgethegilego e hlametšwego batho ka kakaretšo, bao go ka diregago gore ba bangwe ba bona ke mathomo ba e-tla dibokeng.

Diboka di thoma ka kopelo e tšwago pukung ya Opelelang Jehofa Ditumišo. * Bao ba ratago go ema le go opela kopelo yeo, ba lokologile go dira bjalo. Ka morago ga thapelo e kopana, seboledi se swanelegago se nea polelo ya metsotso e 30. (Bona Lepokisi le rego  “Dipolelo tša Phatlalatša Tšeo di Šomago.”) Polelo ya sona e theilwe Beibeleng ka mo go feletšego. Nako le nako seboledi se laletša batheetši go phetla mangwalo ao a sepedišanago le taba yeo se e bolelago le go sepedišana le sona ge se bala ditemana tšeo. Ka gona, o ka rata go tla le kopi ya gago ya Beibele goba mohlomongwe o ka kgopela yo mongwe  wa Dihlatse tša Jehofa gore a go nee kopi ya Beibele pele diboka di thoma.

Thuto ya Morokami

Diphuthegong tše dintši tša Dihlatse tša Jehofa, polelo ya phatlalatša e latelwa ke Thuto ya Morokami, e lego poledišano ya dipotšišo le dikarabo ya sehlogo se theilwego Beibeleng, yeo e tšeago iri e tee. Seboka se se kgothaletša bao ba le go gona go latela mohlala wa Baberea ba mehleng ya Paulo bao ba “[amogetšego] lentšu ka go le fišegela kudu monaganong, ba hlahloba Mangwalo ka kelohloko.”—Ditiro 17:11.

Thuto ya Morokami e thoma ka kopelo. Tsebišo yeo e ahla-ahlwago gotee le dipotšišo tšeo moswari wa thuto a di botšišago di tšwelela kgatišong e ithutwago ya makasine wo. O ka hwetša kopi ya makasine o ithutwago go yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Dihlogo tšeo di ithutilwego morago bjale di akaretša tše rego: “Batswadi Tlwaetšang Bana ba Lena ka Lerato,” “Le se ke la Bušetša Bobe ka Bobe go Motho” gotee le “Lebaka Leo ka Lona Tlaišego ka Moka e Tlago go Fela Kgaufsinyane.” Gaešita le ge seboka se swarwa ka mokgwa wa dipotšišo le dikarabo, batheetši ba tšea karolo ka go rata gomme gantši go araba bao ba badilego le go naganišiša ka sehlogo le mangwalo ao a se thekgago e sa le pele. Seboka se phetha ka kopelo le thapelo.—Mateo 26:30; Baefeso 5:19.

Thuto ya Beibele ya Phuthego

Bošego bjo tee bekeng e nngwe le enngwe, Dihlatse tša Jehofa di kopana gape Holong ya Mmušo bakeng sa seboka seo se nago le dikarolo tše tharo se se tšeago iri le motsotso e 45. Karolo ya pele ke Thuto ya Beibele ya Phuthego yeo e tšeago metsotso e 25. E thuša bao ba lego gona go tlwaelana le Beibele, go beakanya tsela yeo ba naganago le go lebelela dilo ka yona gotee le go gatela pele bjalo ka barutiwa ba Kriste.  (2 Timotheo 3:16, 17) Go swana le Thuto ya Morokami, seboka se ke poledišano ya dipotšišo le dikarabo ya sehlogo seo se theilwego Beibeleng. Bao ba tšeago karolo ba dira bjalo ka go rata. Gantši kgatišo e ithutwago ke puku goba poroutšha e theilwego Beibeleng yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

Ke ka baka la’ng go dirišwa kgatišo yeo e theilwego Beibeleng sebokeng se? Morago kua mehleng ya Beibele, go fo bala Lentšu la Modimo go be go sa lekana. Lentšu la Modimo le be le ‘hlathollwa e le gore batho ba le hlaologanye.’ (Nehemia 8:8) Nywageng ya morago bjale, dikgatišo tšeo di ahla-ahlago puku ya Jesaya, Daniele le Kutollo di thušitše bao ba bago gona sebokeng se go kwešiša dikarolo tše tša Beibele.

Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo

Ka morago ga Thuto ya Beibele ya Phuthego go latela Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo. Seboka se sa metsotso e 30 se hlametšwe go thuša Bakriste go hlagolela “bokgoni bja go ruta.” (2 Timotheo 4:2) Ka mohlala, na ngwana goba mogwera wa gago o kile a go botšiša potšišo ka Modimo goba ka Beibele gomme wa hwetša go le thata go mo araba? Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo se ka go ruta go nea dikarabo tše kgothatšago tšeo di theilwego Beibeleng tša dipotšišo tše thata. Ka go rialo, re ka bolela mantšu a boletšwego ke moporofeta Jesaya yo a itšego: “Morêna Mong’a-ka ó mphile leleme la ba rutexilexo, xore ke tsebê xo thêkxa molapi ka xo bolêla naê’.”—Jesaya 50:4.

Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo se thoma ka polelo yeo e theilwego Beibeleng yeo bao ba lego gona ba kgothaleditšwego go e bala bekeng ya pele ga yeo. Ka morago ga polelo yeo, seboledi se laletša batheetši gore ba nee dikarabo tše dikopana tša mabapi le dikarolo tša mmalo wa Beibele tšeo ba hweditšego e le tše holago. Ka morago ga poledišano ye, barutwana bao ba kgethilego go ingwadiša sekolong ba nea dikabelo tša bona.

Barutwana ba abelwa go bala karolo e itšego ya Beibele go tšwa sethaleng goba go bontšha kamoo ba ka rutago motho yo mongwe taba e theilwego Mangwalong. Ka morago ga polelo e nngwe le e nngwe, moeletši yo a nago le maitemogelo o reta morutwana ka seo a se dirilego  gabotse, a theile ditlhaloso tša gagwe pukung ya Holwa ke Thuto ya Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo. Ka morago, ge ba le thopeng a ka nea morutwana ditšhišinyo tša kamoo a ka kaonefatšago ka gona.

Karolo ye ya lenaneo yeo e fetago ka bjako, e diretšwe go thuša morutwana le bao ba lego gona bao ba ratago go kaonefatša bokgoni bja bona bja go bala, go bolela le go ruta. Ka morago ga Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo go opelwa kopelo yeo e theilwego mantšung a Beibele yeo e rolago Seboka sa Tirelo.

Seboka sa Tirelo

Karolo ya mafelelo ya lenaneo ke Seboka sa Tirelo. Ka dipolelo, dipontšho, dipoledišano gotee le go tšea karolo ga batheetši, bao ba lego gona sebokeng ba ithuta go ruta therešo ya Beibele ka katlego. Pele a romela barutiwa ba gagwe go yo bolela le batho ka Modimo, Jesu o ile a ba kgobokanya gomme a ba nea ditaelo ka botlalo. (Luka 10:1-16) Ka ge ga bjale ba loketše modiro wa go ruta, ba ile ba ba le mafelelo a kgahlišago. Ka morago, balatedi ba Jesu ba ile ba mo nea pego ya modiro wa bona. (Luka 10:17) Gantši barutiwa ba be ba boledišana ka dilo tšeo di ba diragaletšego le tšeo ba di bonego.—Ditiro 4:23; 15:4.

Lenaneo la metsotso e 35 la Seboka sa Tirelo le tšwelela ka kgatišong yeo e gatišwago kgwedi le kgwedi e bitšwago Tirelo ya Rena ya Mmušo. Dihlogo tšeo di ahla-ahlilwego morago bjale di akaretša tše rego: “Go Rapela Jehofa Bjalo ka Lapa,” “Lebaka Leo ka Lona re Boelago Gantši” le “Ekiša Kriste Bodireding bja Gago.” Lenaneo le le phetha ka kopelo gomme setho sa phuthego se abelwa go phetha ka thapelo.

Seo Baeng ba se Boletšego

Phuthego e katanela go dira gore batho ka moka ba ikwe ba amogelegile. Ka mohlala, Andrew o be a ile a kwa ditaba tše dintši tše sa kgahlišego ka Dihlatse tša Jehofa. Eupša ge a be a e-ya dibokeng ka lekga la mathomo, o ile a makatšwa ke tsela yeo a ilego a amogelwa ka yona. Andrew o re: “E be e le lefelo le thabišago. Ke ile ka makatšwa ke kamoo ba bego ba e-na le bogwera le kamoo ba bego ba nthabetše ka gona.” Ashel, e lego mofsa yo a lego mahlalagading wa kua Canada o dumela ka gore: “Seboka se be se kgahliša kudu! Go be go le bonolo go kwešiša seo se bolelwago.”

José yo a dulago Brazil o be a tumile motseng wa gabo ka go rata dintwa. Lega go le bjalo, o ile a laletšwa go tla sebokeng Holong ya Mmušo ya lefelong la gabo. O re: “Bao ba bego ba le Holong ya Mmušo ba ile ba nkamogela ka borutho gaešita le ge ba be ba tseba boitshwaro bja-ka bja nakong e fetilego.” Atsushi yo a dulago Japan o gopola ka gore: “Go bolela therešo, lekga la mathomo ge ke be ke le dibokeng tša Dihlatse tša Jehofa ke ile ka ikwa ke sa lokologa. Lega go le bjalo, ke ile ka lemoga gore batho ba ke batho ba tlwailegilego. Ba ile ba leka ka matla go dira gore ke ikwe ke lokologile.”

O a Amogelwa

Bjalo ka ge mantšu a boletšwego ka mo godimo a bontšha, go ba gona dibokeng Holong ya Mmušo e ka ba mo go putsago kudu. O tla ithuta ka Modimo gomme ka thuto e theilwego Beibeleng yeo o e hwetšago moo, Jehofa Modimo o tla go ruta “tše di Xo holaxo.”—Jesaya 48:17.

Dibokeng tša Dihlatse tša Jehofa go tsenwa ntle le tefo gomme ga go na dikoleke. Na o ka rata go ba gona dibokeng Holong ya Mmušo ya lefelong la geno? O laletšwa ka borutho gore o dire bjalo.

^ ser. 7 Dikgatišo ka moka tšeo go bolelwago ka tšona sehlogong se di gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.