Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka La’ng Jesu a se a ka a Akaretšwa Dipolitiking?

Ke ka Baka La’ng Jesu a se a ka a Akaretšwa Dipolitiking?

Ke ka Baka La’ng Jesu a se a ka a Akaretšwa Dipolitiking?

AKANYA ka tiragalo ye yeo e diregilego ka ngwaga wa 32 C.E. Letšatši le be le diketše. Jesu, Mesia yo a boletšwego e sa le pele, o šetše a tsebja kudu ka go fodiša balwetši le ka go tsoša bahu. Lehono, o dirile gore mašaba a dikete a mmoife ka go dira dipontšho tše matla le ka go a ruta ka Modimo. Ga bjale o arola batho ba swerego ke tlala ka dihlopha tše dinyenyane. O rapela Jehofa gomme o ba fepa ka moka ka mohlolo. Ke moka, go phema tshenyo, o topelela marathana. Batho ba arabela bjang?—Johane 6:1-13.

Go ba gona, ka morago ga go bona mehlolo ya Jesu le bokgoni bja gagwe bja go eta mašaba pele, batho ba phetha ka gore Jesu a ka ba kgoši e botse. (Johane 6:14) Tsela yeo ba arabelago ka yona ga e makatše. Gopola gore ba be ba nyaka mmuši yo botse le yoo a atlegago; naga ya bona yeo ba e ratago e be e bušwa ke babuši ba šele. Ka gona ba leka go gapeletša Jesu go ba tlatša ditabeng tša dipolitiki. O sa nagana ka seo, ela hloko karabelo ya gagwe.

Johane 6:15 e re: “Jesu ka go tseba gore ba be ba le kgaufsi le go tlo mo swara gore ba mo dire kgoši, a buša a tloga a ya thabeng a nnoši.” Boemo bja Jesu e be e le bjo bo kwagalago. Ka go tia o ile a gana go akaretšwa dipolitiking tša nageng ya gabo. Ga se a ka a fetoša boemo bja gagwe. O ile a bolela gore balatedi ba gagwe ba be ba swanetše go dira se se swanago. (Johane 17:16) Ke ka baka la’ng a ile a gata mogato wo?

Ke ka Baka La’ng Jesu a Kgethile Boema-gare?

Boema-gare bja Jesu mabapi le dipolitiki tša lefase le bo be bo theilwe ka go tia melaong ya motheo ya Mangwalo. Ela hloko feela e mebedi.

‘Motho o buša motho gore a mo senye.’ (Mmoledi 8:9) Se ke seo Beibele e se bolelago mabapi le histori ya pušo ya motho. Gopola, Jesu o ile a phela e le motho wa moya legodimong pele a ka tla lefaseng e le motho wa nama. (Johane 17:5) Ka gona, o be a tseba gore gaešita le ge motho a e-na le maikemišetšo a mabotse, ga a na bokgoni bja go hlokomela dinyakwa tša batho ba dimilione tše dikete; le gore Modimo o be a se a bopela batho go dira bjalo. (Jeremia 10:23) Jesu o be a tseba gore mathata a batho a tla rarollwa ke Mmušo o mongwe—e sego mebušo ya batho.

“Lefase ka moka le rapaletše matleng a yo kgopo.” (1 Johane 5:19) Na o makatšwa ke mantšu ao? Ba bantši ba a makala. Ba nagana ka batho ba botegago bao ba tšeago karolo mmušong ka gobane ba nyaka go dira lefase lefelo le kaone le le bolokegilego. Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore ba leka gakaaka’ng, gaešita le babuši ba botegago ba ka se fenye tutuetšo ya yoo Jesu a mmitšago gore ke “mmuši wa lefase le.” (Johane 12:31; 14:30) Ke ka baka leo Jesu a ilego a botša radipolitiki yo mongwe wa lefase gore: “Mmušo wa-ka ga se karolo ya lefase le.” (Johane 18:36) Jesu e be e le Kgoši e tlago ya pušo ya Modimo ya legodimong. Ge nkabe Jesu a ile a tsena-tsena dipolitiking, a ka be a ile a se botegele pušo ya Tatagwe.

Na Jesu o ile a ruta gore balatedi ba gagwe ga ba ikarabele mebušong ya lefase? Ka mo go fapanego, o ile a ba ruta kamoo ba ka bontšhago teka-tekano magareng ga boikarabelo bja bona go Modimo le seo ba tlamegilego go se direla mebušo ya lefase.

Jesu o be a Hlompha Taolo ya Mebušo ya Batho

Ge Jesu a be a ruta ka tempeleng, baganetši ba ile ba leka go mo gokeletša gore a bolele dilo tše fošagetšego ka go mmotšiša ge e ba batho ba swanetše go lefelela metšhelo. Ge nkabe Jesu a ile a re aowa, karabo ya gagwe e be e tla bonagala e le ya bohlanogi gomme go ka direga gore e kgothaletše moya wa bofetogedi gare ga batho bao ba bego ba gateletšegile e bile ba nyaka go lokologa kgatelelong ya Roma. Eupša nkabe Jesu a ile a re ee, ba bantši ba be ba ka nagana gore o kgothaletša go hloka toka moo ba bego ba lebeletšane le gona. Karabo ya Jesu e be e leka-lekane ka mo go feletšego. O itše: “Neang Kesara tša Kesara, eupša Modimo le mo nee tša Modimo.” (Luka 20:21-25) Ka gona balatedi ba gagwe ba na le boikarabelo go Modimo le go Kesara—e lego mebušo ya lefase.

Mebušo e dira gore go be le tekanyo e itšego ya thulaganyo. E nyaka gore badudi ba botege, ba lefe metšhelo le gona ba hlomphe molao. Jesu o beile mohlala ofe wa go ‘nea Kesara tša Kesara’? Jesu o godišitšwe ke batswadi bao ba bego ba e-kwa molao gaešita le ge go dira bjalo go be go ba thatafalela. Ka mohlala, Josefa le mosadi wa gagwe wa moima, Maria, ba sepetše leeto la dikhilomithara tše 150 go ya Betlelehema ge taelo ya Baroma ya go bala batho e be e nyaka gore go dirwe bjalo. (Luka 2:1-5) Go swana le bona, Jesu o be a e-kwa molao, gaešita le go lefa metšhelo yeo ge e le gabotse a bego a sa e kolote. (Mateo 17:24-27) Le gona o be a phema ka šedi go tshela mellwane ge go tliwa ditabeng tša lefase. (Luka 12:13, 14) Re ka bolela gore Jesu o ile a hlompha mebušo ya lefase, gaešita le ge a ile a gana go ba karolo ya yona. Lega go le bjalo, Jesu o be a bolela’ng ge a be a re “Modimo le mo nee tša Modimo”?

Kamoo Jesu a Ilego a ‘nea Modimo tša Modimo’

Jesu o kile a botšišwa gore ke molao ofe o mogolo go melao ka moka yeo Modimo a e neilego batho. Kriste o arabile ka gore: “‘O rate Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka le ka moya wa gago ka moka le ka monagano wa gago ka moka.’ Ye ke taelo e kgolo-kgolo le ya pele. Ya bobedi ya go swana le yona ke ye, ‘O rate moagišani wa gago go etša ge o ithata.’” (Mateo 22:37-39) Jesu o rutile gore ge go tliwa tabeng ya go nea ‘Modimo tša Modimo,’ selo sa mathomo seo re mo kolotago sona ke lerato—leo le akaretšago boineelo bja rena bja pelo ka moka le go mmotegela ka mo go feletšego.

Na lerato le bjalo le ka aroganywa? Na potego ya rena e ka aroganywa, e nngwe e lebišwe go Jehofa Modimo le pušo ya gagwe ya legodimong gomme e nngwe e išwe mebušong ya lefase? Jesu ka boyena o boletše ka molao wo wa motheo ge a re: “Ga go yo a ka bago lekgoba la marena a mabedi; gobane o tla hloya yo mongwe a rata yo mongwe, goba o tla kgomarela yo mongwe a nyatša yo mongwe.” (Mateo 6:24) Jesu mo o be a bolela ka go aroganya potego magareng ga Modimo le mahumo, eupša go molaleng gore o be a nagana gore molao o swanago wa motheo o šoma le ditabeng tša dipolitiki—bjalo ka ge balatedi ba gagwe ba dirile lekgolong la pele la nywaga.

Dipego tša kgale tšeo di hwetšagalago di bontšha gore balatedi ba Jesu lefaseng la bogologolo ga se ba ka ba kgatha tema dipolitiking. Ka gobane ba ile ba nea borapedi bja bona ka moka go Yoo Kriste a bego a mo rapela, ba ile ba gana go ineela go Roma le go mmušiši wa yona, go tšea karolo go tša bohlabani goba go amogela maemo setšhabeng. Ka baka leo, ba ile ba ganetšwa ka ditsela tšohle. Ka dinako tše dingwe manaba a bona a be a ba latofatša ka gore ba hloile batho. Na tatofatšo yeo e be e nepagetše?

Bakriste ba Therešo ba Tshwenyegile ka Batho

Gopola gore Jesu o ile a tsopola taelo ya bobedi e kgolo ya melao ya Modimo—“O rate moagišani wa gago go etša ge o ithata.” Go molaleng gore ga go na molatedi wa kgonthe wa Kriste yo a swanetšego go hloya batho. Jesu o be a rata batho, o ile a ikgafa bakeng sa bona gomme a ba thuša mathateng a bona gaešita le ka ditsela tše šomago.—Mareka 5:25-34; Johane 2:1-10.

Lega go le bjalo, Jesu o be a tsebja kudu ka’ng? O be a sa tsebje bjalo ka Mofodiši, goba Mofepi wa ba Dikete, goba go tsebja e le Motsoši wa Bahu—gaešita le ge a ile a phetha dikarolo tšeo ka moka tše makatšago. Eupša batho ka mo go swanetšego ba be ba mmitša gore ke Morutiši. (Johane 1:38; 13:13) Jesu o hlalositše gore lebaka le legolo leo le dirilego go re a tle lefaseng e be e le go ruta batho ka Mmušo wa Modimo.—Luka 4:43.

Ke ka baka leo balatedi ba kgonthe ba Kriste ba ineelago modirong o swanago woo Mong wa bona a bego a o dira ge a be a le lefaseng—go ruta batho ditaba tše dibotse ka Mmušo wa Modimo. Jesu Kriste o ile a laela Bakriste ka moka ba therešo go ruta batho lefaseng ka bophara mabapi le Mmušo wa Modimo. (Mateo 24:14; 28:19, 20) Mmušo wo o sa senyegego wa legodimo o tla buša tlholo ya Modimo ka moka, o diriša molao wa lerato. O tla phethagatša thato ya Modimo, gaešita le go fediša tlaišego le lehu. (Mateo 6:9, 10; Kutollo 21:3, 4) Ga go makatše ge Beibele e bolela ka molaetša wa Kriste e le “ditaba tše dibotse”!—Luka 8:1.

Ka gona, ge e ba o nyaka balatedi ba kgonthe ba Jesu Kriste lefaseng lehono, o ka ba tseba bjang? Na ba tla be ba tsena-tsena dipolitiking tša lefase le? Goba na ba tla phetha thomo e swanago le ya Jesu—go dira boboledi le go ruta ka Mmušo wa Modimo?

Na o ka rata go ithuta ka mo go oketšegilego ka Mmušo wa Modimo le kamoo o ka kgomago bophelo bja gago gona bjale? Re go laletša gore o ikgokaganye le Dihlatse tša Jehofa tša lefelong la geno goba o etele mokero wa tšona wa Web wa semmušo, www.watchtower.org.

[Box/​Pictures on page 24, 25]

Na Dihlatse tša Jehofa di Thuša Setšhaba?

Dihlatse tša Jehofa ga di tšee lehlakore dipolitiking. Lega go le bjalo, di tloga di tshwenyegile ka go thuša batho ba merafo le ditlogo ka moka setšhabeng. Ela hloko ditaba tše mmalwa:

▪ Dihlatse tša Jehofa di akaretša baithapi ba fetago dimilione tše šupago bao ba fetšago palo-moka ya diiri tša ka godimo ga tše dimilione tše dikete tše 1,5 ka ngwaga di ruta batho seo Beibele e se huperego le kamoo e ka ba thušago go fenya mekgwa e gobatšago, go ba le malapa a thabilego gotee le go kaonafatša maphelo a bona.

▪ Ba gatiša le go phatlalatša dipuku ntle le tefo ka maleme a fetago a 500, go akaretša le ao a sa kago a ba le dipuku tše gatišitšwego.

▪ Ba ruta batho go bolela phatlalatša e lego thuto yeo e thušitšego batho ba dimilione go bolela gabotse le ka tsela e bohlale.

▪ Ba thekga mananeo a go bala le go ngwala ao a thušitšego batho ba dikete tše masome lefaseng ka bophara go ithuta go bala le go ngwala.

▪ Ba rulagantše Dikomiti tša Meago tša Tikologo tše fetago 400 lefaseng ka bophara bakeng sa go tlwaetša baithapi go aga e le gore ba tle ba age mafelo a go ruta ka Beibele. Ngwaga-someng o fetilego, go agilwe dintlo tše fetago tše 20 000 tša borapedi goba Diholo tša Mmušo.

▪ Ba thuša bao ba kgomilwego ke dikotsi tša tlhago lefaseng ka bophara, Dihlatse le bao e sego Dihlatse. Baithapi ba Dihlatse ba ile ba aga lefsa Diholo tša Mmušo tše 90 le magae a 5 500 ka nywaga e mebedi ka morago ga gore madimo a matla a hlasele United States ka go latelana.

[Seswantšho go letlakala 23]

Ge batho ba be ba gapeletša Jesu go tsena-tsena dipolitiking, o ile a tloga “a ya thabeng a nnoši”