Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bophelo bja Mehleng ya Beibele—Modiši

Bophelo bja Mehleng ya Beibele—Modiši

“O tla diša mohlape wa gagwe bjalo ka modiši. O tla kgoboketša dikwana ka letsogo la gagwe; o tla di rwala sehubeng sa gagwe.”—JESAYA 40:11.

GO BOLELWA gantši kudu ka badiši ka Beibeleng, go tloga pukung ya mathomo ya Genesi, go fihla pukung ya mafelelo ya Kutollo. (Genesi 4:2; Kutollo 7:17) Banna ba bagolo ba bjalo ka Aborahama, Moshe le Kgoši Dafida e be e le badiši. Mopsalme Dafida o hlalositše gabotse boikarabelo bja modiši yo botse le dilo tšeo a tshwenyegago ka tšona. Gomme psalme yeo go thwego e ngwadilwe ke Asafa e bolela ka Dafida e le modiši wa batho ba Modimo ba mehleng ya bogologolo.—Psalme 78:70-72.

Ka morago, mehleng ya Jesu, go diša e be e sa dutše e le modiro o bohlokwa. Jesu o ipoletše e le “modiši yo boleta” gomme o rutile dithuto tše bohlokwa gantši a diriša dika tša modiši yo botse. (Johane 10:2-4, 11) Gaešita le Ramatlaohle, Jehofa Modimo, o swantšhwa le “modiši.”—Jesaya 40:10, 11; Psalme 23:1-4.

Ke diphoofolo tša mohuta mang tšeo modiši a bego a di hlokomela? Modiro wa gagwe o be o akaretša’ng? Le gona re ka ithuta’ng go badiši bao ba šomago ka thata?

Dinku le Dipudi

Go ka direga gore tše dingwe tša diphoofolo tšeo badiši ba Isiraele ya bogologolo ba bego ba di diša e be e le dinku tša Siria tša mosela wa sephara, tšeo di bego di ena le mosela o mokoto wa go tlala makhura le boya bjo bontši. Dikgapa tša mohuta wo wa dinku di be di ena le dinaka, gomme tša tshadi di se natšo. Diphoofolo tše tšeo di tlwaetšegago di be di dišwa gabonolo e bile di sa kgone  go itšhireletša tikologong yeo di dulago go yona le go dibata.

Badiši ba be ba bile ba diša le dipudi. Dipudi ka tlwaelo e be e le tše naswana goba tše tsotho. Ditsebe tša tšona tše ditelele le tša go phurologa di be di gagolwa gabonolo ke meetlwa le dihlašana tša briar ge di dutše di namela meboto e nago le matlapa di fula dihlašaneng.

Modiši o be a dula a ena le mošomo o thata wa go tlwaetša dinku le dipudi gore di kwe ditaelo tša gagwe. Lega go le bjalo, badiši ba botse ba be ba tloga ba hlokomela diphoofolo tšeo ba swanetšego go di diša, gaešita le go di fa maina ao di bego di tla arabela ge di bitšwa ka ona.—Johane 10:14, 16.

Dihla tša Badiši

Ge e le seruthwane, modiši o be tla ntšha mohlape wa gagwe ka lešakeng leo le lego kgauswi le legae la gagwe letšatši le letšatši e le gore o yo fula dimela tše dinanana le tšeo di hupilego meetse mafulong a motseng wa kgauswi. Sehleng se, go tswalwa ga dikwana le diputšane go be go oketša mohlape. Nakong yeo, bašomi ba be ba bile ba kota dinku boya bja marega, e bile ye e be e le nako ya go keteka!

Modudi wa motseng o be a ka ba le dinku tše sego kae feela. Ka baka leo, o be a tla thwala modiši yoo a bego a tla hlakanya mohlatswana woo le o mongwe. Badiši ba thwetšwego ba be ba ena le botumo bja go se tshwenyege gakaalo ka diphoofolo tša batho ba bangwe go feta tša bona.—Johane 10:12, 13.

Ka morago ga ge mašemo a kgauswi le motse a bunnwe, badiši ba be ba dumelela dinku go fula mahlogedi le mabele ao a šaletšego mahlakeng. Ge phišo ya selemo e fihla, badiši ba be ba iša mehlape ya bona mafulong a fodilego a mebotong. Badiši ba be ba fetša matšatši ba šoma le go robala ka ntle bakeng sa go dumelela mehlape go fula mebotong e metala le go lala ba dišitše mašaka a butšwego a dinku. Ka dinako tše dingwe, modiši o be a ka hlahlela mohlape wa gagwe ka leweng bošego ka moka, moo o bego o tla šireletšega go diphukubje le diphiri. Ge e ba go lla ga phiri go be go ka dira gore mohlape wa dinku o tlalelwe leswiswing la bošego, lentšu le boleta la modiši le be le tla dira gore di kgosele.

Mantšiboeng a mangwe le a mangwe, modiši o be a bala dinku le go di lekola bakeng sa go bona ge e ba go ena le e babjago. Mesong, o be a bitša gomme mohlape wa mo šala morago go ya mafulong. (Johane 10:3, 4) Mosegare wa sekgalela, badiši ba be ba iša diphoofolo madibeng a meetse a go tonya gore di yo nwa meetse. Ge madiba a be a gopile, modiši o be a di iša sedibeng gomme a di gela meetse.

Go ya bofelong bja sehla seo se se nago dipula, modiši o be a iša mohlape wa gagwe mafulong a  mabopong le meeding. Ge dipula tša marega di be di thoma go na, o be a di bušetša gae gore di fetše marega di tswaleletšwe. Go sego bjalo, diphoofolo di be di tla hwela ka ntle di bolawa ke dipula tša matlorotloro, sefako gotee le lehlwa. Go tloga ka November go fihla seruthwane, badiši ba be ba sa fudiše mehlape ya bona ka ntle.

Go Itlhamela Modiro

Diaparo tša modiši e be e le tše tlwaelegilego eupša di tiile. Bakeng sa go itšhireletša puleng le diphefong tše tonyago tša bošego, o be a ka apara kobo e dirilwego ka letlalo la nku gomme boya bja yona bo le ka gare. O be a apara seaparo sa ka gare. Diramphašane di be di šireletša dinao tša gagwe gore di se hlabje ke matlapa a bogale le meetlwa, gomme a tata hlogo ya gagwe ka lešela leo le logilwego ka wulu.

Ditlabakelo tša modiši gantši di be di akaretša dilo tše di latelago: Sekhwama sa go athwa goba mokotla wa letlalo, wo o bego o ena le dijo, tše bjalo ka senkgwa, mahlware, dienywa tša makwapi le tšhese; molamo, wo e bego e le sebetša sa go tšhošetša, woo gantši e bego e le wa botelele bja mithara e bile o tsentšwe phaphathi e bogale hlogwaneng ya wona; thipa; lepara, leo modiši a bego a ithekga ka lona ge a be a sepela le go namelela; legapa la meetse; kgamelo ya letlalo ya go phuthwa ya go ga meetse ka didibeng tše di išago; seragamabje, seo a bego a fošetša matlapa ka sona kgauswi le dinku goba dipudi tšeo di arogago go di tšhošetša gore di boele mohlapeng goba go raka dibata tšeo di tsomago; gotee le naka ya lehlaka, yeo a bego a e bapala bakeng sa go ithabiša le go homotša mohlape.

Diphoofolo di be di nea modiši dinyakwa tša bophelo bakeng sa go di hlokomela ga gagwe—ditšweletšwa tše bjalo ka maswi le nama gore a di je. Go be go ananywa ka boya le letlalo bakeng sa diaparo le magapa. Boya bja pudi bo be bo logaganywa go dirwa lešela ka bjona, e bile go dirwa dihlabelo ka dinku le dipudi.

Mohlala o Swanetšego go Latelwa

Badiši ba botse e be e le dithakga, ba botega e bile ba le sebete. Ba be ba bile ba bea maphelo a bona kotsing bakeng sa go šireletša mohlape.—1 Samuele 17:34-36.

Ka gona, ga go makatše ge Jesu le barutiwa ba gagwe ba be ba diriša modiši e le mohlala wa balebeledi ba Bakriste. (Johane 21:15-17; Ditiro 20:28) Go swana le modiši yo botse wa mehleng ya Beibele, balebeledi ba phuthego lehono ba katanela go ‘diša mohlape wa Modimo woo ba o hlokometšego, e sego ka go gapeletšwa, eupša ka go rata; le gona e se ka go rata leruo la go se botege, eupša ka go fišega.’—1 Petro 5:2.