Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Baebolo Ne​—Buluku Mɔɔ Ka Nɔhalɛ

Baebolo Ne​—Buluku Mɔɔ Ka Nɔhalɛ

Ɔvi mekɛ tendenle yɛɛ menli ngakyile ɛnwu kɛ Baebolo ne le buluku mɔɔ ka nɔhalɛ a. Ɛnɛ, menli dɔɔnwo die ye ngilehilelɛ ne to nu. Noko menli bie mɔ bu Baebolo ne anu edwɛkɛ kɛ nvasoɛ ɛnle zo anzɛɛ ɔle nwɔra. Ɛdawɔ noko ɛ? Ɛbahola wɔanwu nɔhalɛ ne wɔ Baebolo ne anu ɔ?

ƐBAHOLA WƆALIE BAEBOLO NE WƆALI

Duzu a bamaa wɔalie mɔɔ Baebolo ne ka la wɔali a? Kɛ neazo la: Saa ɛlɛ ɛ gɔnwo bie mɔɔ dahuu ɔka nɔhalɛ ɔkile wɔ a, kpolerazulɛ biala ɛnle nwolɛ kɛ ɛbalie ye wɔali. Asoo Baebolo ne le kɛ agɔnwolɛ bie mɔɔ yeva mekɛ tendenle yeha nɔhalɛ yehile wɔ la ɔ? Yɛnlea neazo bie mɔ.

Kɛlɛvoma Mɔɔ Di Nɔhalɛ

Menli mɔɔ di nɔhalɛ la a hɛlɛle Baebolo ne a. Bɛhanle bɛ nvonleɛ nee bɛ sinlidɔlɛ nwo edwɛkɛ. Kɛ neazo la, ngapezonli Dwona hɛlɛle anzosesebɛ mɔɔ ɔyɛle la anwo edwɛkɛ. (Dwona 1:1-3) Nɔhalɛ nu, mɔɔ Dwona dwula Baebolo buluku ne mɔɔ ɔhɛlɛle la, ɔhilele kɛzi Nyamenle hwile ɔ nyunlu la noko yeanga kɛzi ɔdaye mumua ne ɔhakyile ye subane la anwo edwɛkɛ. (Dwona 4:1, 4, 10, 11) Nɔhalɛ mɔɔ Baebolo kɛlɛvoma lile la da ye ali kɛ ɛnee nɔhalɛ ne anwo hyia bɛ.

Nvasoɛ Wɔ Zo

Asoo Baebolo ne fa folɛdulɛ mɔɔ fɛta la maa dahuu ɔ? Ɛhɛe. Kɛ neazo la, nea mɔɔ ɔka ye wɔ kɛzi ɔwɔ kɛ yɛ nee menli di la anwo: “Yemɔti, debie biala mɔɔ bɛkulo kɛ menli yɛ maa bɛ la, bɛdabɛ noko bɛyɛ ye zɔhane ala bɛmaa bɛ.” (Mateyu 7:12) “Mualɛ bɛtɛɛ pɛ ɛya zo, noko edwɛkɛ mɔɔ wowɔ la ka ɛya.” (Mrɛlɛbulɛ 15:1) Nvasoɛ wɔ Baebolo ne azo ɛnɛ kɛ mɔɔ ɛnee ɔde ye wɔ mekɛ mɔɔ bɛhɛlɛle la.

Tetedwɛkɛ Mɔɔ Le Nɔhalɛ

Wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo mɔɔ ɛze la anu, ninyɛne mɔɔ bɛdudu azɛlɛ bo bɛnwu ye la di daselɛ kɛ menli ngakyile dɛnlanle aze wɔ ɛleka ngakyile na mɔɔ Baebolo ne ka la le nɔhalɛ bɔkɔɔ. Yɛnlea ɛhye anwo neazo ko. Baebolo ne ka kɛ wɔ Nihɛmaya mekɛ zo, Tayama (Fonehyeama mɔɔ bɛvi Taya) mɔɔ ɛnee bɛde Gyɛlusalɛm la vale “fɛlɛ nee ninyɛne ngakyile dɔɔnwo radɔnenle bɛ.”​—Nihɛmaya 13:16.

Daselɛ bie wɔ ɛkɛ mɔɔ kile kɛ Baebolo ngyɛnu ɛhye le nɔhalɛ ɔ? Ɛhɛe. Azetuduvoma ɛnwu ninyɛne mɔɔ Fonehyeama dɔnenle ye la bie, ɛhye di daselɛ kɛ ɛnee gualilɛ kɔ zo wɔ maanle nwiɔ zɔhane avinli. Eza bɛnwunle Mɛdetɛlenia fɛlɛ wɔ azɛlɛ bo ninyɛne mɔɔ bɛdudule la anu. Azetuduvoma die di kɛ gualilɛma mɔɔ vi moamoa la a vale fɛlɛ ne rale a. Mɔɔ bɛnleɛnleanle daselɛ ne anu bɛwiele la, abɔlɔba ko hanle kɛ: “Edwɛkɛ mɔɔ wɔ Nihɛmaya 13:16 kɛ Tayama radɔnenle fɛlɛ wɔ Gyɛlusalɛm la le nɔhalɛ tagyee.”

Ɔ Nee Abɔdeɛ Nwo Nrɛlɛbɛ Yia

Baebolo ne le ɛzonlenlɛ buluku na eza ɔka tetedwɛkɛ. Noko saa ɔka abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛ nwo edwɛkɛ a, ɔle nɔhalɛ pɛpɛɛpɛ. Nea neazo ɛhye.

Kɛyɛ ɛvolɛ 3,500 mɔɔ ɛze la, Baebolo ne hanle kɛ azɛlɛ ne henda mɔɔ “debie biala ɛnlɛ nu a.” (Dwobu 26:7) Ɛhye le ngakyile fi nwɔra mɔɔ bɛto kɛ azɛlɛ ne la nzule nye anzɛɛ ɔgyi ɛnwɔnra kpole bie azo la anwo. Bɛhɛlɛle Dwobu buluku ne la anzi kɛyɛ ɛvolɛ 1,100, ɛnee menli ɛnlie ɛnli kɛ azɛlɛ ne henda ala, emomu bɛsuzu kɛ ɔgyi debie zo. Ɛvolɛ ɛya nsa mɔɔ ɛze la anu wɔ 1687 ala a, Isaac Newton yɛle neɛnleanu wɔ tumi mɔɔ twe ninyɛne ba aze la anwo na ɔhilele nu kɛ debie bie mɔɔ ɛnyelɛ ɛnnwu ye la a maa azɛlɛ ne kenda mɔɔ debie biala ɛnlɛ nu a. Ɛhye di daselɛ kɛ edwɛkɛ mɔɔ Baebolo ne hanle kɛyɛ ɛvolɛ 3,000 mɔɔ ɛze la le nɔhalɛ.

Ngapezo Mɔɔ Le Nɔhalɛ

Asoo ngapezo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la le nɔhalɛ ɔ? Suzu Ayezaya ngapezo mɔɔ fale Babelɔn azedɔlɛ nwo la anwo.

Ngapezo Ne: Wɔ ɛvoya mɔtwɛ K.Y.M anu, Baebolo kɛlɛvo Ayezaya hanle kɛ Babelɔn mɔɔ ɔnrɛhyɛ ɔbayɛ maanle maanle suakpole la badɔ aze na yeayɛ suadu. (Ayezaya 13:17-20) Ayezaya bɔle ahenle mɔɔ ɔbayɛ ɛhye la duma kɛ yemɔ a le Saelɛse. Eza ɔhanle adenle mɔɔ ɔbalua zo yeayɛ zɔ la kɛ ɔbamaa azule ne mɔ “asesa.” Yɛɛ ɔhanle kɛ bɛnrɛtoto suakpole ne nlenkɛ ne mɔ anu.​—Ayezaya 44:27–45:1.

Kɛzi Ɔrale Nu La: Ayezaya ngapezo ne anzi ɛvolɛ 200, Pɛhyea belemgbunli bie ratetale Babelɔn. Kɛ bɛfɛlɛ ye ɛ? Saelɛse. Kɛmɔ ɛnee bɛdo suakpole Babelɔn anwo bane tendenle la ati, Saelɛse vale ye adwenle ziele Yufileti azule ne mɔɔ se fa sua ne azo la azo. Ye menli ne dule kuma hakyile azule ne anye. Ɛhye maanle azule ne hwehwenle mɔɔ Saelɛse nee ye ɛlɔnema ne bahola apɛ a. Ɔyɛ nwanwane kɛ, Babelɔnoma antoto suakpole ne nlenkɛ mɔɔ kile azule ne anye la anu! Saelɛse ɛlɔnema ne wolole suakpole ne azo na bɛzɛkyele ye bɔkɔɔ.

Yeha debie ko: Asoo Babelɔn amgba yɛle suadu? Menli dɛnlanle ɛkɛ wɔ ɛvoya ekyi anu ɛdeɛ. Noko ɛnɛ, ɛkɔ Iraq mɔɔ bikye Baghdad la a, ɛbanwu kɛ ngapezo ne mɔɔ ɔfale Babelɔn anwo la ɛra nu bɔkɔɔ. Ɔle nɔhalɛ kɛ, saa Baebolo ne ka tetedwɛkɛ a yɛkola yɛfa yɛ nwo yɛto zo.