Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Timgad—Sua Bie Mɔɔ Ɛzɛkye La Anwo Edwɛkɛ

Timgad—Sua Bie Mɔɔ Ɛzɛkye La Anwo Edwɛkɛ

NRENYA anyesesebɛ ne mɔɔ hɔvindele zo la anlie anli. Ɔnwunle Wulomu konimlilɛ sua bie kɛ ɔgyi Algeria ɛsɛlɛ ne azo na zolɛ ɛheda ekyii! Mekɛ mɔɔ James Bruce mɔɔ vi Scotland nwunle ɛhye wɔ 1765 la, yeannwu ye kɛ ɛnee ɔgyi suakpole mɔɔ Wulomu kyekyele wɔ Africa Sɔlɔ na yezɛkye la azo—tete sua Thamugadi, mɔɔ ɛnɛ bɛfɛlɛ ye Timgad la.

Ɛvoya bie anzi, wɔ 1881, awie mɔɔ tudu azɛlɛ nwo kpondɛ ninyɛne mɔɔ vi France la bɔle ɔ bo kɛ ɔkpondɛ Timgad ninyɛne mɔɔ hale ɛkɛ ne la. Bɛhanle kɛ ɛnee ɛkɛ ne le ɛsɛlɛ ɛdeɛ, noko menli mɔɔ dɛnlanle ɛkɛ ne la akunlu dwole bɛ nwo. Noko duzu a manle Wulomuma kyekyele sua kɛnlɛma ɛhye wɔ ɛleka zɛhae a? Na duzu a yɛsukoa yɛfi tete sua ɛhye nee menli mɔɔ dɛnlanle zolɛ la ɛkɛ a?

MAANYƐLƐ BODANE BIE

Mekɛ mɔɔ Wulomuma tumililɛ ne dwule Africa Sɔlɔ wɔ ɛvoya mɔɔ lumua K.Y.M. la, menli mɔɔ di tutɛnla la dwazole tiale bɛ ɛsesebɛ. Kɛ ɔkɛyɛ na Wulomuma amaa anzondwolɛ adɛnla bɛ nee maanlema ne avinli ɛ? Alumua ne, sogyama mɔɔ wɔ Augusta Ɛlɔnema Mɔɔ Tɔ Zo Nsa anu la yɛle azokoɛleɛ nee sinzavolɛma ɛleka mgbole dɔɔnwo wɔ awoka zo wɔ ɛleka mɔɔ ɛnɛ le Algeria sɔlɔ la. Nzinlii, bodane bie ati bɛkyekyele Timgad sua ne.

Wulomu mgbanyima yɛle Timgad kɛ bɛmaa sogyama mɔɔ ɛvi gyima nu la adɛnla ɛkɛ, noko bɛzile sua ne kɛ bɛfa bɛaha menli mɔɔ wɔ ɛkɛ ne la dwazotia ne aze. Adwenle mɔɔ bɛnyianle la lile munli. Menli mɔɔ ɛnee fa bɛ ninyɛne ba adɔne wɔ ɛkɛ ne la bɔle ɔ bo kɛ bɛmaa bɛ nye alie ɛbɛlabɔlɛ mɔɔ ɛnee kɔ zo wɔ Timgad la anwo. Kɛmɔ ɛnee bɛkulo kɛ bɛtɛnla Timgad, mɔɔ Wulomuma ala a bɛmaa bɛtɛnla ɛkɛ ne la ati, menli dɔɔnwo mɔɔ wɔ ɛkɛ la liele dole nu kɛ bɛ nee Wulomu Ɛlɔnema ne bayɛ gyima ɛvolɛ 25, amaa bɛalie bɛ nee bɛ mra mrenya bɛado nu kɛ bɛle Wulomu maanlema.

Kɛmɔ Africama bie mɔ akunlu andwo kɛ bɛbayɛ Wulomu maanlema ala la ati, mekɛ bie anzi bɛnyianle dibilɛ titile wɔ Timgad anzɛɛ azua gyɛne zo. Adwenle mɔɔ Wulomuma bɔle kɛ bɛmaa ekulomeni ne aboka bɛ nwo la hɔle zo kpalɛ, yemɔti bɛkyekyele sua ne la ɔ nzi ɛvolɛ 50 anu, ɛnee menli dɔɔnwo mɔɔ vi Africa Sɔlɔ la a wɔ Timgad a.

KƐZI WULOMU LILE BƐ ADWENLE LA

Gua nu mɔɔ adenle nee ɛleka ngɛnlɛma mɔɔ bɛtɛnla wɔ la

Kɛzi Wulomuma lile menli mɔɔ wɔ ɛkɛ la adwenle ndɛndɛ ɛ? Debie ko a le kɛ, bɛmanle ninyɛne hɔle zo pɛpɛɛpɛ wɔ maanlema ne avinli—ngyinlazo ɛhye a Wulomu maanyɛlɛnli Cicero hilele bɛ a. Bɛhyɛle azɛlɛ ne pɛpɛɛpɛ bɛmanle Wulomu sogyama nee Africama mɔɔ bɛwɔ ɛkɛ ne la. Bɛkyekyele sua ne kɛnlɛma mɔɔ ye afoa biala le mita 20 mɔɔ adenle ngyikyi ngɛnlɛma gugua nu la. Ɔda ali kɛ menli mɔɔ wɔ ɛkɛ la anye liele ngyehyɛleɛ kɛnlɛma ɛhye mɔɔ hɔle zo pɛpɛɛpɛ la anwo.

Kɛmɔ ɛnee bɛyɛ ye wɔ Wulomu azua dɔɔnwo azo la, ɛnee maanlema ne yia wɔ gua kenle na bɛtie edwɛkɛ fofolɛ mɔɔ ɛzi la anzɛɛ bɛdi nwɔhoa. Menli mɔɔ vi awoka zo ɛleka mɔɔ ezule ɛndɔ ɛkɛ mɔɔ bikye ɛkɛ ne la anye die kɛ bɛbara ɛkɛ na bɛalua alubo nu wɔ ewia mekɛ nu anzɛɛ bɛawolo abialeɛ dɔɔnwo ne ko anu bɛabu nzule bɛagua bɛ nwo bɛabia. Ɛnee ɔyɛ bɛ fɛ kɛ bɛ nee bɛ gɔnwo mɔ bɛadɛnla nzule fɛlɛko mɔɔ bɛno la anwo na bɛali adwelie. Ɔzɔho kɛ bɛanzuzu kɛ bɛbanyia ninyɛne zɛhae mɔ.

Nla zo bolɛ mɔɔ bɛyɛ nsa-ko nyamenle wɔ zo

Anyelielɛleka wienyi mɔɔ ɛnee bɛtɛnla la noko manle bɛlile menli ne adwenle. Ɛnee ɔlɛ ɛleka mɔɔ menli 3,500 kola tɛnla a, na ɛnee ɔkola ɔmaa menli dɔɔnwo mɔɔ vi Timgad nee azua mɔɔ bikye la azo la nyia ɛleka tɛnla. Saa menli ne fo bama ne azo a, bɛta bɛto Wulomu edwɛne mɔɔ ɛbɛlatane nee basabasayɛlɛ wɔ nu la bɛfa bɛdie menli nye.

Wulomu ɛzonlenlɛ noko yɛle ye afoa nu ɛdeɛ. Bɛvale awozonlezonlenlɛ nu ninyɛne nee nvoninli bɛzieziele abialeɛ dɔɔnwo bane nee azɛlɛ nwo. Kɛmɔ ɛnee ɔhyia kɛ bɛbia dahuu la ati, ɔmanle ezuavolɛ ne nwunle Wulomu awozonle nee bɛ ɛzonlenlɛ nwo ninyɛne ngyikyingyikyi. Mɔdenle mɔɔ bɛbɔle kɛ bɛmaa Africama azukoa Wulomu amaamuo la hɔle zo kpalɛ, yemɔti, ɛnee bɛta bɛyɛ Wulomu nee ɛkɛ ne awozonle nsa-ko wɔ awolɛ mɔɔ bɛfa bɛsiezie nla zo la azo.

BƐ RƐLE VILE SUA KƐNLƐMA NE

Amɛnlado Trajan kyekyele sua kɛnlɛma ne wɔ 100 Y.M. anzi la, Wulomuma ne manle bɛluale ma, na bɛyɛle ɔlivi nwole yɛɛ nwanye wɔ Africa Sɔlɔ amuala. Yeangyɛ, ɛnee ɛkɛ ne a bɛfa aleɛ bɛsie na bɛava bɛahɔ Wulomu a, na ɔmanle maanle ne nyianle ninyɛne mɔɔ bɛhyia nwolɛ la. Kɛmɔ azua ngakyile mɔɔ wɔ Wulomu tumililɛ bo de la, Timgad nyianle anyuhɔlɛ wɔ Wulomu tumililɛ bo. Nzinlii, Menli mɔɔ wɔ Timgad la anwo yɛle dɔɔnwo, na sua ne yɛle kpole na ɔdɛlale bane ne mɔɔ bɛliele la.

Menli mɔɔ wɔ sua ne azo la nyianle bɛ nwo wɔ gua mɔɔ bɛ nee Wulomu lile la anu, noko nvasoɛ ekyi bie a ɛyazonlɛma mɔɔ wɔ ɛkɛ la nyianle a. Wɔ ɛvoya nsa Y.M. azo, nzisi nee adwule mgbole manle ɛyazonlɛma ne dele atua. Bɛ nuhua bie mɔ mɔɔ ɛnee kɔ Kateleke la hɔbokale Donatema—Keleseɛnema ekpunli bie mɔɔ dwazole tiale nzisi mɔɔ wɔ Kateleke asɔne ne anu la.—Nea ɛlɛka “ Donatema—Ɛnee Bɛnle ‘Asɔne Nwuanzanwuanza.’

Mekɛ mɔɔ asɔne nu konle, maanle nu konle nee atisesebɛma vale konle doale bɛ wɔ ɛvoya dɔɔnwo anzi la, Wulomu tumililɛ ne hanle aze wɔ Africa Sɔlɔ. Ɔkadwu ɛvoya nsia Y.M. la, maanlema bie mɔɔ bɛka Arab la yelale sua ne bɔkɔɔ na bɛ rɛle vile ye wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo 1,000 la anu.

“ƐBƐLABƆLƐ NE ƐNE!”

Edwɛkɛ mɔɔ bɛhɛlɛ wɔ Latin nu mɔɔ kenga kɛ: “Ɛbɔlɛlilɛ, ɛbialɛ, nwɔhoalilɛ, ɛzelekɛ—ɛbɛlabɔlɛ ne ɛne!”

Menli mɔɔ tudu azɛlɛ nwo la anye liele Latin edwɛkɛ bie mɔɔ bɛhɛlɛ bɛgua ɛleka mɔɔ bɛyia la anwo. Ɔkenga kɛ: “Ɛbɔlɛlilɛ, ɛbialɛ, nwɔhoalilɛ, ɛzelekɛ—ɛbɛlabɔlɛ ne ɛne!” Tetedwɛkɛ kɛlɛvolɛ bie mɔɔ wɔ France la hanle kɛ “ɛhye kile adwenle mɔɔ ɛngyi bodane biala azo la, noko ɔle adwenle mɔɔ bie mɔ babu ye kɛ nrɛlɛbɛ wɔ nu a.”

Nɔhalɛ nu, Wulomuma ɛbɔ ɛbɛla ɛhye mekɛ tendenle. Ɛvoya ne mɔɔ lumua la anu, Keleseɛne ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle menli bie mɔɔ ɛnee bɛ adwenle a le kɛ, “Bɛmaa yɛli na yɛnlo, ɔluakɛ ɛhyema ɛnee yɛwu” la anwo edwɛkɛ. Ɛnee bɛkɔ asɔne ɛdeɛ, noko ɛnee bɛ nye ala a bɛdie a, na bɛndwenle ɛbɛlabɔlɛ nu bodane nwo. Pɔɔlo bɔle ɔ gɔnwo mɔ Keleseɛnema kɔkɔ kɛ bɛnlea boɛ wɔ menli zɛhae mɔ anwo na ɔhanle kɛ: ‘Bɛmmamaa bɛbɛlɛbɛla bɛ. Agɔnwolɛ ɛtane sɛkye ɛbɛla kpalɛ.’1 Kɔlentema 15:32, 33.

Menli mɔɔ ɛnee wɔ Timgad la dɛnlanle aze wɔ ɛvolɛ kɛyɛ 1,500 mɔɔ ɛze ɛhɔ la anu ɛdeɛ, noko kɛzi menli bu ɛbɛlabɔlɛ la ɛtɛkakyile dɔɔnwo. Ɛnɛ, mɔɔ menli nye dua ye ala a bɛdwenle nwo a. Bɛbu ye kɛ, nrɛlɛbɛ wɔ Wulomuma edwɛkɛ ne anu, ɔnva nwo mɔɔ bazi biala la. Noko, Baebolo ne ka edwɛkɛ sikalɛ mɔɔ nuhua la ɛkɛ la kɛ: ‘Ewiade ɛhye kɛ ɔde ye kɛkala la ɛnrɛhyɛ na apɛ nu.’ Yemɔti ɔdule yɛ folɛ kɛ “bɛdabɛ mɔɔ bɛli ewiade ninyɛne nzi la ɛyɛ kɛ asɛɛ bɛngyia ninyɛne ne mɔ anwo la.”1 Kɔlentema 7:31.

Timgad mɔɔ ɛzɛkye la di daselɛ kɛ ɛbɛlabɔlɛ mɔɔ yɛ anyelielɛ nee ahunlundwolɛ la ɛngyi edwɛkɛ mɔɔ bɛhɛlɛ mɔɔ ɛha Africa Sɔlɔ ɛnwea ne abo mɔɔ yɛbali zo la azo. Emomu, ɔwɔ kɛ yɛtie Baebolo ngakyelɛ ɛhye: “Ewiade nee nuhua atiakunluwɔzo ninyɛne ne mɔ amuala bapɛ nu aze, na sonla ne mɔɔ yɛ Nyamenle ɛhulolɛdeɛ la de aze dahuu.”1 Dwɔn 2:17.