Dža ko teksto

SOVETIJA BAŠO FAMILIE

Keda različno dikhela pe ko bukja

Keda različno dikhela pe ko bukja

 Različna interesija, različna navike, različna karakterija — sa adava šaj te ovel pričina bašo nesoglasuvanja maškar o bračna partnerija. Ama nesave bukja, sar akala soj potele pišime, šaj te oven panda pobaro predizvik:

  •   Kobor vreme nakhavena ple familijaja

  •   Sar trošinena o pare

  •   Dali te ovel len čhave ili na

 So ako tu hem tlo bračno partneri isi tumen različno mislenje bašo nešto?

 So valjani te džane

 Na postojnena duj ista ličnostija. Čak ko bračna partnerija kola so but puti dikhena slično ko bukja pojavinena pe razlike, hem adava bašo bukja kola soj but važna.

 Bariljum ki familija kote so sarine sine but paše. Ko vikendija džaja sine ko gosti ki mi baba hem ko mo papo, ko me kakija hem tetke hem ko me bratučedija. Ama me romeske ki familija na sine baš agjaar. Adaleske na sine amen isto stavi baši adava kobor vreme te posvetina amare roditelenge hem kobor često te šuna amen amare familijaja koja so živinela podur amendar.“ (Tamara)

 Me hem mi romni sine amen različna stavija baši adava sar te trošinen pe o pare. Baš bašo adava, panda ko prva nekobor masekija taro amaro brako, počmingjem te akoša amen. Valjani sine amenge poviše vreme hem poviše diskusie te šaj te rešina o problemija.“ (Tajler)

Duj džene šaj te dikhen jekh isto pejsaži, a sepak te primetinen različna bukja. Nešto slično šaj te ovel keda isi nesavo problemi kote so o bračna partnerija na složinena pe

 Nesave problemija nane len ednostavno rešenie. Na primer, so ako nekoj taro tumare roditelija nasvalilo hem valjani te grižinen tumen leske? Ili, so ako jekh taro bračno partneri mangela čhave, a o javer na? *

 „Me romnjaja nekobor puti bešlem hem kergjem lafi baši adava dali te ovel amen čhave. Oj sa poviše mangela te ovel amen čhave, hem sa poviše razlikujnela pe amaro stavi baši akaja tema. Na dikhava sar šaj te soglasina amen baši akaja tema.“ (Aleks)

 Iako dikhena različno ko bukja sepak šaj te soglasinen tumen. Nesave bračna sovetnikija vakerena kaj, ako tu hem tlo bračno partneri dikhena različno ki nesavi važno buti, valjani te keren sa te šaj te dobinen adava so mangena, ako valjani čak te razvedinen tumen. Ama nane li akava „rešenie“ sebično? Na dengjan li zavet anglo Devel kaj ka ove uzo tlo bračno partneri bizi razlika so ka ovel?

 So šaj te kere

 Ov odlučno te ikere tut ko tlo bračno zavet. Ako o solduj džene razmislinena bašo tumaro bračno zavet, o problemija ka rešinen len sar timi, a na sar protivnikija.

 Biblisko načelo: „O Devel so phanlja te ovel jekh, o manuš ma te odvojnel“ (Matej 19:6).

 Računin o trošako. Na primer, jekh bračno partneri mangela čhave, a o javer na. Ko akava slučaj valjani te la ko predvid poviše bukja sar, na primer:

  •   Kobor tano cvrsto tumaro brako.

     Dali ka šaj te ikljoven ko krajo dodatno stresea adaleske so valjani te grižine tut bašo nevo členi ki familija?

  •   I odgovornost te ove roditeli.

     Ko akava tano vklučimo poviše nego samo te anen hajbaske urajbaske hem te ovel tumen than živibaske.

  •   Tumari finansisko sostojba.

     Ka šaj li te ovel tumen ramnoteža maškar i buti, i familija hem o javera obvrske?

 Biblisko načelo: „Koj tumendar, keda mangela te kerel kula, nane prvo te bešel te računinel o trošako?“ (Luka 14:28)

 Le ko predvid poviše faktija. Ko adava način šaj ka rešinen pe nesave aspektija taro problemi. Na primer, ako isi tumen problemi bašo adava dali te ovel tumen čhave, o bračno partneri soj tano protiv adava, šaj te pučel pe:

  •   „Keda vakerava kaj na mangava te oven amen čhave, dali nikogaš na mangava te oven amen čhave ili samo ko momenti?“

  •   „Dali na mangava te oven man čhave soske mislinava kaj našti te ovav šukar roditeli?“

  •   „Dali darava kaj mlo bračno partneri nane te sikavel mange dovolno vnimanie?“

 Tari javer strana, o bračno partneri so mangela čhave, šaj te pučel pe:

  •   „Dali siem spremna bašo odgovornostija so isi jekhe roditele?“

  •   „Dali ka šaj te grižina amen bašo trošakija?“

 Biblisko načelo: „I mudrost so avela upraldan tani... razumno“ (Jakov 3:17).

 Trudin tut te arakhe nešto pozitivno ko adava sar tlo bračno partneri dikhela ko bukja. Zamislin tuke kaj duj džene dikhena isto pejsaži. Dali o solduj džene ka primetinen o ista bukja? Na. Slično agjaar, ko jekh isto problemi, o bračna parija šaj te dikhen ko različno način — na primer bašo adava sar te trošinen pe o pare. Angleder te počminen te keren lafi baši nesavi buti so na složinena tumen, najangle trudin tumen te keren lafi bašo kola aspektija tari adaja buti složinena tumen.

  •   Kola tane tumare zaednička celija?

  •   Šaj li te arakhe nešto pozitivno ko adava sar dikhela ko bukja tlo bračno partneri?

  •   Šaj li jekh tumendar ili o solduj te popuštinen ko nesave bukja te šaj te keren pozoralo tumaro brako?

 Biblisko načelo: „Nikoj te na rodel pli korist, nego i korist e javereskiri“ (1. Korinkjanite 10:24).

^ Bašo nesave važna bukja valjani te kerel pe lafi angleder te khuvel pe ko brako. Ama, šaj te ikljon nepredvidena situacie ili nekoj taro bračna partnerija sar so nakhela o vreme te počminel te dikhel pojaver ki nesavi buti (Propovednik 9:11).