Dža ko sadržaj

I priča ando Noje hem ando Potop – da li tani samo jekh legenda?

I priča ando Noje hem ando Potop – da li tani samo jekh legenda?

So phenela i Biblija?

 O Potop ćaće ulo. Ađahar o Devel uništinđa e lošno manušen. Ama, ov phenđa e Nojese te ćerel i arka te bi spasinena pe o šukar manuša hem o životinje (Postanak 6:11-20). Šaj te ova sigurna so o Potop ćaće ulo, sose odova pisini ki Biblija, a oj „avela ando Devel“ (2. Timoteju 3:16).

 Da li o Noje ćaće postojinđa hem da li o Potop ćaće ulo?

 I Biblija mothovi so o Noje ćaće postojinđa hem so o Potop nane samo jekh legenda, već događaj kova ćaće ulo.

  •   O manuša kola pisinđe i Biblija verujinđe so o Noje ćaće postojinđa. Na primer, e biblijake piscija, o Jezdra hem o Luka, hine but šukar istoričarija. Ako on ko rodoslov pominđe e Noje, odova značini so ov ćaće postojinđa (1. Letopisa 1:4; Luka 3:36). O Matej hem o Luka, kola pisinđe o jevanđelja, pisinđe e Isusese lafija kotar Noje hem kotar Potop (Matej 24:37-39; Luka 17:26, 27).

     Isto ađahar, o prorok Jezekilj hem o apostol Pavle, pominđe e Noje sar primer andi vera hem andi pravednost (Jezekilj 14:14, 20; Jevrejima 11:7). Da li bi ovela logično te pominen e Noje sar primer kova valjani te oponašina ako ov niked na postojinđa? Jasno tano so e Noje hem avere verno muršen hem đuvljen šaj te oponašina samo sose on ćaće postojinđe (Jevrejima 12:1; Jakovljeva 5:17).

  •   I Biblija vaćeri konkretna buća ando Potop. E biblijako izveštaj ando Potop na počmini e lafencar: „Jekhvar hine jekh…“, sar so počminena o bajke. Ked vaćeri ando Potop, i Biblija pomini tačno berš, masek hem dive ked diso ulo (Postanak 7:11; 8:4, 13, 14). Ano late ka arakha tačna dimenzije andi arka koja o Noje ćerđa (Postanak 6:15). Sa akava mothovi amenđe so premali Biblija o Potop tano stvarno događaj, a na disavi legenda.

 Sose o Potop ulo?

 Premali Biblija, angleder o Potop „o manuša ki phuv hine but rumime“ (Postanak 6:5). Oj phenela so i phuv „ruminđa pe anglo jaćha kotar ćaćutno Devel“ sose pherdilji nasilje hem nemoral (Postanak 6:11; Judina 6, 7).

 I Biblija mothovi so sa odova lošnipe ulo ađahar so o lošna anđelija aćhavđe po than ko nebo hem alje ki phuv te soven e đuvljencar. Olenđe bijandilje o ćhave kola vićinđe pe nefilimija. On hine but nasilna hem lošna premalo manuša (Postanak 6:1, 2, 4). Odolese, o Devel odlučinđa te cidel o lošnipe andi phuv te šaj o šukar manuša te ovel len nevo početak (Postanak 6:6, 7, 17).

 Da li o manuša đanđe so ka ovel o Potop?

 Ja. O Jehova phenđa e Nojese so ka ovel hem phenđa lese te ćerel i arka te šaj olesi porodica hem o životinje te spasinen pe (Postanak 6:13, 14; 7:1-4). O Noje upozorinđa e manušen, ama on na manglje te šunen le (2. Petrova 2:5). Ki Biblija pisini: „Na obratinđe pažnja sa đi na alo o Potop hem sa uništinđa len“ (Matej 24:37-39).

 Sar izgledinđa i arka?

 I arka izgledinđa sar jekh bari kutija. Hine dugačko oko 133 metrija, buvlji oko 22 metrija hem ući oko 13 metrija. a Hine ćerdi kotar kaš kova hine le smola hem hine makhlji e smolaja hem andral hem avrijal. Oj hine ko trin spratija hem hine podelimi. Ki jekh strana andi arka hine o udara, a o đamija hine talo krov. Verovatno o krov hine hari koso te na bi aćhola o pani ko krov (Postanak 6:14-16).

 Kobor vreme o Noje ćerđa i arka?

 I Biblija na phenela tačno kobor vreme o Noje ćerđa i arka, ama izgleda so valjanđa lese nekobor decenije te završini la. Ked oleso prvo ćhavo bijandilo, ov hine le pobuter ando 500 berš, a ked o Potop ulo ov hine le 600 berš (Postanak 5:32; 7:6). b

 Ked o Devel phenđa e Nojese te ćerel i arka, olese trin ćhave već barilje hem hine ženime. Sar bijandilo oleso prvo ćhavo pa đi i zapovest te ćerel i arka šaj nakhlja oko 50 ja 60 berš (Postanak 6:14, 18). Ako tano ađahar, tegani šaj valjanđa lese 40 ja 50 berš te završini i arka.

a Ki Biblija o dimenzije andi arka pominena pe ko laktija. O lakat ko odova vreme hine le oko 44,45 cm (The Illustrated Bible Dictionary, revidirimo izdanje, 3. deo, strana 1635).

b Pobuter informacije ando odova kobor o manuša živinđe angleder o Potop šaj te arakhe ko članko „Da li su ljudi u biblijska vremena zaista živeli toliko dugo?“, ki Stražarsko kula ando 1. decembar 2010.