MED obiskovanjem ljudi po hišah sta Jehovovi priči pozvonili na neka vrata. Odprl je pretresen moški, za njim pa je nad stopnicami visela vrv.

Ko je moški Priči povabil naprej, sta ga vprašali, zakaj tam visi vrv. Moški je rekel, da se je ravno hotel obesiti, vendar se je odločil, da bo, ko je zaslišal zvonec, še zadnjič odprl vrata. Priči sta se z njim pogovorili in ga spremljali k zdravniku, ki mu je nudil strokovno pomoč.

Ta zgodba je izšla v nekem belgijskem časopisu. Toda to ni edini primer, da so Jehovove priče preprečili komu, da bi naredil samomor. Razmislite o podobnih zgodbah z vsega sveta.

Neka ženska iz Grčije je napisala: »Partner me je zelo razočaral in zato sem zapadla v hudo depresijo. Občutila sem tako hudo bolečino, da sem se odločila, da si vzamem življenje. Že sama misel na samomor mi je prinesla olajšanje, saj sem želela, da bolečina preneha.«

Ženska ni storila samomora, ampak je poiskala zdravniško pomoč. Kmalu po tem je kontaktirala Priče, pričela preučevati Sveto pismo in obiskovati shode. »Bratje in sestre so mi izkazali nesebično ljubezen, ki sem jo iskala vse življenje.« Napisala je: »Spletla sem prava prijateljstva z ljudmi, ki jim lahko zaupam. Nisem v skrbeh glede prihodnosti, ampak občutim mir in veselje.«

Priča iz Velike Britanije je napisala: »Neka znanka me je poklicala in bila je zelo obupana. Povedala mi je, da si namerava še isti večer vzeti življenje. Pogovarjali sva se na podlagi članka iz revije Prebudite se!, maj 2008, ki odvrača od samomora, in prebrala sem ji nekaj tolažilnih svetopisemskih stavkov. Kljub problemom si noče več vzeti življenja.«

V Gani je Michael, ki je Jehovova priča, pričel pogovor z mlado žensko, ki na njegovem delovnem mestu prodaja različne stvari. Nekega dne je opazil, da je zelo potrta, zato jo je vprašal, kaj je narobe.

Rekla je, da se hoče ubiti, ker jo je mož zapustil zaradi druge ženske. Michael jo je potolažil in ji dal dve knjigi, ki razlagata Sveto pismo. Informacije, ki jih je dobila, so jo odvrnile od samomora. Ženska je še naprej preučevala Sveto pismo in je danes Jehovova priča.

Časopis iz Združenih držav je poročal o mladeniču, ki je Jehovova priča in ki je med oznanjevanjem opazil parkiran avtomobil s prižganim motorjem.

»Videl sem, da je na izpušno cev pritrjena cev sušilnega stroja s premerom 10 centimetrov,« je rekel mladenič. »Drugi konec cevi je bil speljan skozi avtomobilsko okno, ki je bilo prelepljeno z lepilnim trakom.

Pohitel sem k avtomobilu in pogledal vanj. Tam je v gostem oblaku izpušnega plina sedela neka ženska in jokala. ‚Kaj delate?‘ sem zavpil.

Ko sem segel po kljuki vrat, sem opazil, da na zadnjih sedežih sedijo trije majhni otroci. Odprl sem vrata, ženska pa je rekla: ‚Moram iti! Moram iti! Otroke moram vzeti s sabo.‘

Rekel sem ji: ‚Prosim, nikar ne storite tega. To ni rešitev!‘

Odvrnila je: ‚Moram v nebesa. Otroke moram vzeti s sabo.‘

Kar naprej je jokala, jaz pa sem se spustil na kolena in zdaj sem tudi sam jokal. Znova sem ji rekel: ‚Prosim, nikar ne storite tega.‘ Nato sem se sklonil naprej, jo objel čez rame in nežno potegnil ven.

Potem je zaklicala: ‚Rešite moje otroke!‘

Otroci so iztegnili roke proti meni. Bili sta deklici, stari štiri leta in pet let, in fantek, star dve leti. Tiho so sedeli na zadnjih sedežih, ne da bi se zavedali, da bi skoraj umrli.

Ko so bili vsi štirje zunaj, sem ugasnil motor. Vsi smo se usedli na nek nizek kamnit zid, potem pa sem rekel: ‚Povejte mi, kaj vas muči.‘«

Jehovove priče gledajo na življenje kot na dragoceno darilo našega Stvarnika. Po vsej zemlji si prizadevajo tolažiti tiste, ki so zaradi samomora izgubili svoje ljubljene, in pomagati tistim, ki so si poskušali vzeti življenje.