Estera je bila mlada Judinja, ki je živela v perzijskem mestu Šušan. Tam je bila, ker je pred mnogimi leti njene prednike iz Jeruzalema odpeljal kralj Nebukadnezar. Vzgajal jo je njen bratranec Mardohej, ki je bil služabnik perzijskega kralja Ahasverja.

Kralj Ahasver si je želel novo kraljico. Njegovi služabniki so mu pripeljali najlepše ženske v deželi. Med njimi je bila tudi Estera. Kralj je izmed vseh za kraljico izbral prav njo. Mardohej ji je naročil, naj nikomur ne pove, da je Judinja.

Glavni med vsemi knezi je bil ponosen človek, ki mu je bilo ime Haman. Hotel je, da vsi ljudje padajo pred njim na kolena. Mardohej pa tega ni hotel delati, zato je bil Haman tako jezen, da ga je želel ubiti. Ko je Haman izvedel, da je Mardohej Jud, je naredil načrt, da pobije vse Jude v deželi. Kralju je povedal: »Judje so nevarni, zato se jih moraš znebiti.« Ahasver mu je rekel: »Stori, kar se ti zdi prav.« Nato pa mu je dal oblast, da postavi zakon. Haman je napisal zakon, ki je ljudem naročal, da morajo 13. dan meseca adarja pobiti vse Jude. Vse to dogajanje je opazoval Jehova.

Estera o tem zakonu ni vedela ničesar. Zato ji je Mardohej poslal prepis tega zakona in ji naročil: »Pojdi h kralju in se pogovori z njim.« Ona pa je rekla: »Vsak, ki nepovabljen pride pred kralja, mora umreti. Mene kralj že 30 dni ni povabil k sebi! Ampak vseeno bom šla. Če bo proti meni iztegnil žezlo, bom živela, če pa ne, bom umrla.«

Estera je odšla na dvorišče kraljeve hiše. Ko jo je kralj zagledal, je proti njej iztegnil svoje žezlo. Stopila je do njega,  on pa jo je vprašal: »Kaj lahko storim zate, Estera?« Rekla je: »Tebe in Hamana vabim na gostijo.« Ko sta bila pri njej, ju je povabila, naj prideta na gostijo še naslednji dan. Na drugi gostiji jo je kralj znova vprašal: »Kaj lahko storim zate?« Rekla je: »Nekdo hoče usmrtiti mene in pobiti moje ljudstvo. Prosim te, reši nas.« Kralj pa je vprašal: »Kdo te hoče ubiti?« Odgovorila mu je: »Ta hudobnež Haman.« Ahasver se je tako razjezil, da je dal Hamana takoj ubiti.

Toda nihče, niti kralj, ni mogel narediti ničesar, da Hamanov zakon ne bi veljal. Kralj je Mardoheja postavil za glavnega med knezi in mu dal oblast, da postavi nov zakon. Ta zakon je Judom dovoljeval, da se branijo, ko bodo napadeni. Ko je nastopil 13. dan meseca adarja, so Judje premagali svoje sovražnike. V spomin na to zmago so potem vsako leto imeli praznik.