Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Geodezija – kaj je to?

Geodezija – kaj je to?

Geodezija – kaj je to?

EGIPČANI so jih imenovali »vrvovleki«. Kdo so to bili? Bili so staroveško združenje, odgovorno za vsakoletno ponovno zakoličenje deležev zemlje zaradi davka, potem ko je Nil poplavil bregove. Ti možje so bili predhodniki sodobnih strokovnjakov, ki se imenujejo geodeti.

Danes lahko geodete pogosto vidimo ob glavnih cestah in pri gradbenih projektih. In morda ste se že spraševali: ‚Kaj je pravzaprav geodezija?‘

»Geodezija ima dve temeljni področji delovanja,« piše v Science and Technology Illustrated. Tako »1. meri obstoječe reči, preverja, kje so te nameščene, in uporablja podatke, da izdeluje zemljevide ali opise; ali obratno, 2. namešča mejna znamenja, da označi meje oziroma vodi gradnjo glede na takšen načrt ali opis. Geodezija določa ali označuje točke na zemeljskem površju, pod ali celo nad njim.«

Zgodovina geodezije

Očitno je bil prvi označeni del zemlje edenski vrt. Biblija nadalje nakazuje, da so bili geodeti dejavni v Izraelu, kjer so označevali meje in lastništvo. V Pregovorih 22:28 piše: »Ne premikaj starega mejnika, ki so ga postavili pradedje tvoji.« Rimljani pa so celo imeli boga Termina, ki je bdel nad mejami, njegov simbol pa je bil kamen.

Rimski akvadukti in ceste, od katerih mnogi še vedno obstajajo, pričajo o osupljivih dosežkih staroveških Rimljanov na področju geodezije. S skromno opremo so zgodnji geodeti dosegli nekaj odličnih rezultatov. Okoli leta 200 pr. n. š. je grški astronom, matematik in geograf Eratosten izračunal obseg Zemlje.

Okoli leta 62 n. š. je Hero oziroma Heron iz Aleksandrije v svoji knjigi Dioptra pojasnil, kako je v geodeziji uporabna geometrijska znanost oziroma geometrija, kar dobesedno pomeni »zemljemerstvo«. Med letoma 140 in 160 n. š. pa je Ptolemaj Klavdij po Hiparhovi metodi navedel okoli 8000 krajev v tedaj znanem svetu, skupaj z njihovimi zemljepisnimi širinami in dolžinami.

V 18. stoletju je družina Cassini v razdobju štirih generacij uspešno izvedla prve znanstvene narodne geodetske izmere Francije in naredila La Carte de Cassini. V knjigi The Shape of the World piše, da je »Francija povedla v znanstveni kartografiji, sledila ji je Britanija, nato pa še tesno za njo avstrijska in nemška država. V drugih delih Evrope so narodne geodetske izmere postale priljubljene v prvih desetletjih devetnajstega stoletja.« Zunaj Evrope so velike trigonometrične izmere izvedli v Indiji leta 1817 in tako dokončali kartografiranje Indije. Vodil jo je George Everest, po katerem je bila preimenovana najvišja gora na svetu.

Nekatere razmere, v katerih so delali ti zgodnji geodeti, so bile vse prej kot idealne. Delo Historical Records of the Survey of India do leta 1861 razkriva, da je geodetsko skupino pogosto prizadela mrzlica in le vsak 70. naj bi se vrnil v Anglijo. Druge geodete so napadale divje živali ali pa so doživljali hudo lakoto. Kljub temu sta može privlačila delo na prostem in neodvisnost, ki jim jo je prinašalo geodetsko delo.

Neka skupina Indijcev, znana kot panditi, je v zgodovini postala še posebej pomembna zaradi svojega presenetljivega dela v Nepalu in Tibetu. Ti geodeti so vstopali v deželo pod pretvezo, da so budistični lame ali duhovniki, saj so odloki in dogovori tujcem prepovedovali vstop v te dežele. Za to tajno delo je moral vsakdo vaditi, da je na razdalji 1,6 kilometra prehodil natanko 2000 korakov. Pri štetju korakov in izračunavanju razdalje so si pomagali z vrvico s sto nanizanimi kroglicami.

Mnogi posamezniki, kot denimo nekdanji ameriški predsedniki Washington, Jefferson in Lincoln, so se do neke mere tudi ukvarjali z geodezijo. Nekateri celo Lincolnov politični uspeh delno pripisujejo njegovemu raziskovalnemu delu, ki ga je zelo povezalo s sorojaki.

Geodezija danes

Današnje geodetske izmere, ki se jih običajno opravlja v naši soseščini, so razvrščene v tri kategorije. Prva je pravna ali katastrska geodezija, pri kateri se urejajo pravne meje posesti. Ko je zemljo treba razdeliti za gradnjo hiš ali ko vlada želi urediti prostor za nove ulice, ceste ali avtoceste, bodo geodeti sodelovali pri odmeri zemlje in sestavljanju pravnih načrtov.

Druga vrsta geodezije se imenuje topografska geodezija. Ta zajema meritve in določanje velikosti, oblike in nagiba parcele zemljišča, kakor tudi lokacijo cest, ograj, dreves, obstoječih stavb, javnih napeljav in tako naprej. Gradbeni inženirji, arhitekti, statiki ter drugi strokovnjaki poskrbijo za natančno namestitev teh značilnosti na zemljišču, na katero se bo posegalo, in okoli njega. Te informacije jim omogočajo, da narišejo ustrezne načrte in v nekaterih primerih te značilnosti upoštevajo pri svojih skicah.

Ko so skice, dovoljenja, načrti in drugo pripravljeni za pričetek gradbenega projekta, je treba še določiti, kje natanko bo vse to stalo. Pri tej stopnji bo mimoidoči pogosto videl, da se izvaja tretja kategorija, konstrukcijska geodezija. Geodeti priskrbijo gradbenikom vse pomembne točke, linije in označevalce višine, s čimer zagotovijo, da bodo vse javne napeljave, ceste in vse drugo natanko tam, kjer je načrtovano.

Manjše geodetske izmere, ki zahtevajo meritve v obsegu le do 19 kilometrov, se imenujejo površinske raziskave. Vendar pa tiste, ki so narejene v večjem obsegu, zahtevajo geodetske raziskave in upoštevajo tudi ukrivljenost Zemlje. Ponavadi je to usklajeno z državnim koordinatnim mrežnim sistemom, ki je povezan z linijami zemljepisne širine in dolžine. * Pri takšnem delu je potrebna zelo velika natančnost.

Sodobna geodezija je pričela uporabljati tudi posebne satelite po pripravah, ki se imenujejo globalni navigacijski sistemi oziroma sistemi za satelitsko navigacijo. Geodeti lahko sedaj s prenosnimi napravami hitro in zelo natančno določijo lege na Zemljinem površju. Med drugimi vrstami geodezije, katerih morda sploh ne poznamo, sta še fotogrametrija, fotografiranje tal s posebnimi fotografskimi aparati, nameščenimi na satelitih, in hidrografija, pri kateri izmerijo obalo ter določijo globino in potek dna rek, jezer, oceanov in drugih voda.

Pomembno za nas

Most Golden Gate v Kaliforniji v ZDA so odprli leta 1937. Ponovne meritve so izvedli leta 1991, da bi določili njegovo natančno lego. Če pride do potresa in se most strese, lahko sedaj izračunajo pritisk nanj in most popravijo ter tako zagotovijo trdnost strukture in javno varnost. V manjšem obsegu so v smučarskem središču v Vermontu zaposlili geodete, da bi izboljšali varnost smučišč in poskrbeli za zelo dobre smučarske razmere.

Še več, s podatki satelitskega raziskovanja o spremembah na Zemljini skorji, ki jih zbirajo na Kitajskem, upajo, da bodo lahko zmanjšali vpliv potresov na tamkajšnje prebivalstvo. * Poleg tega, naj gre za vašo hišo, ceste, po katerih vozite, pisarno, v kateri delate, ali šolo, ki jo obiskujete, je bil pri njihovi gradnji najverjetneje navzoč geodet.

Geodeti resnično vplivajo na naše življenje. Bodisi da uporabljajo vrvi ali pa satelite, vedno si prizadevajo, da bi v naš zapleteni svet vnesli smisel in red. Vse dokler bomo gradili in se učili o svetu nad in pod nami, bomo nedvomno potrebovali geodete. Zato, ko jih boste naslednjič videli ob cesti, kako delajo, boste nekoliko bolje razumeli njihov zahtevni poklic.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 17 Za več informacij o zemljepisni dolžini in širini glej članek »Te uporabne umišljene črte«, v reviji Prebudite se!, 8. junij 1995.

^ odst. 21 Za več informacij glej članek »Ognjeniki – ali ste v nevarnosti«, v reviji Prebudite se!, 8. maj 1996.

[Okvir/slike na strani 22]

Natančne naprave

Elektronski merilec razdalj – razdaljo izračuna s proizvajanjem elektronskega žarka ali utripnega signala, ki se po posebnih ogledalih, postavljenih na točki, ki jo je treba izmeriti, odbije nazaj v napravo.

Teodoliti in tahimetri – teodolit (levo) meri kote in ima mikroskop, ki lahko s sistemom leč, notranjih ogledal in prizm v notranjosti prikaže precej povečane kotne meritve. Nekateri bolj natančni teodoliti lahko prikažejo tako majhne kote, kot je ena kotna sekunda, kar je enako, kot če bi krog razdelili na 1,296.000 enakih delov. Tahimetri (desno) prav tako lahko opravljajo elektronske meritve in zapisujejo podatke, pridobljene na področju, tudi kote, razdalje in opise predmetov. Kasneje lahko informacije prenesejo v pisarno in jih vnesejo v računalnik za nadaljnje preračunavanje in načrtovanje.

[Slika na strani 21]

Zastareli nivelir

[Slika na strani 21]

Egipčanski »vrvovleki« so bili predhodniki sodobnih geodetov

[Vir slike]

Borromeo/Art Resource, NY