Jezus je ljudi učil, naj bodo v miru drug z drugim. Toda ob neki priložnosti je svojim apostolom rekel: »Ne mislite, da sem prišel zato, da bi prinesel mir na zemljo. Nisem prišel, da bi prinesel mir, ampak meč. Prišel sem namreč spret sina z njegovim očetom, hčer z njeno mamo in snaho z njeno taščo.« (Mat. 10:34, 35) Kaj je s tem mislil?

Jezus ni želel ločevati družinskih članov, vendar je vedel, da bo to, kar uči, v nekaterih družinah povzročilo razdore. Zato se mora vsak, ki želi postati Kristusov učenec in se krstiti, zavedati, kakšne posledice ima lahko njegova odločitev. Če kristjanu nasprotuje zakonec ali drug družinski član, ki ni Priča, mu morda ni lahko živeti po Kristusovih naukih.

Sveto pismo kristjane spodbuja, naj bodo »v miru z vsemi ljudmi«. (Rim. 12:18) Toda Jezusovi nauki so lahko v nekaterih družinah kot »meč«. To se zgodi, ko en družinski član sprejme Jezusove nauke, drugi v družini pa jih zavrnejo ali jim nasprotujejo. V takšnem primeru začnejo sorodniki oziroma domači v nekem smislu sovražiti tistega, ki spoznava resnico. (Mat. 10:36)

Kristusovi učenci, ki živijo v versko razdeljenem domu, včasih doživijo kaj, kar lahko preizkusi njihovo ljubezen do Jehova in Jezusa. Mogoče jih sorodniki silijo, da bi sodelovali pri verskem prazniku. Komu bodo ugodili? Jezus je rekel: »Kdor ima očeta ali mamo raje kakor mene, si ne zasluži, da bi bil moj učenec.« (Mat. 10:37) Seveda Jezus s tem ni hotel reči, da njegovi učenci ne bi smeli več imeti radi svojih staršev. Poudaril je, kaj bi nam moralo biti najpomembnejše. Če naši družinski člani hočejo, da nehamo častiti Jehova, jih imamo še naprej radi. Hkrati pa se zavedamo, da je ljubezen do Boga najpomembnejša.

Nedvomno je lahko nasprotovanje v družini zelo boleče. Vseeno ohranjamo v mislih Jezusove besede: »Kdor ne sprejme svojega mučilnega kola in ne gre za menoj, si ne zasluži, da bi bil moj učenec.« (Mat. 10:38) Drugače povedano, na nasprotovanje družine gledamo kot na del trpljenja, ki smo ga kot Kristusovi učenci pripravljeni sprejeti. Še vedno pa upamo, da bomo s svojim lepim vedenjem družinskim članom pomagali, da bodo spremenili mišljenje in se začeli zanimati za Sveto pismo. (1. Pet. 3:1, 2)