Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sveto pismo – zanesljiv vir resnice

Sveto pismo – zanesljiv vir resnice

Skozi vso zgodovino so ljudje iz različnih okolij na Sveto pismo gledali kot na zanesljiv vir resnice. Danes na milijone ljudi sledi svetopisemskim naukom. Po drugi strani pa nekateri Sveto pismo zavračajo in pravijo, da je njegova vsebina nepomembna in izmišljena. Kaj pa menite vi? Ali lahko v Svetem pismu najdemo resnico?

ZAKAJ LAHKO ZAUPATE SVETEMU PISMU

Kako lahko ugotovite, ali si Sveto pismo zasluži vaše zaupanje? Naj ponazorimo: če vam je prijatelj skozi leta vedno govoril resnico, nanj verjetno gledate kot na zaupanja vrednega. Ali tako kot zaupanja vreden prijatelj tudi Sveto pismo vedno govori resnico? Poglejmo si nekaj primerov.

Iskrenost piscev

Svetopisemski pisci so bili zelo iskreni in so pogosto razkrili svoje napake. Na primer: Prerok Jona je pisal o svoji neposlušnosti. (Jona 1:1–3) Pravzaprav je svojo svetopisemsko knjigo sklenil tako, da je razkril, kako ga je Bog pograjal. Pri tem pa ni usmerjal pozornosti nase, tako da bi omenil, kako je popravil svoje stališče. (Jona 4:1, 4, 10, 11) Poštenost svetopisemskih piscev nakazuje na to, da so se iskreno zanimali za resnico.

Praktična modrost

Ali Sveto pismo vedno daje modre nasvete? Prav gotovo. Sveto pismo na primer glede ohranjanja dobrih odnosov pravi: »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje naredili za vas, naredite tudi vi za njih.« (Matej 7:12) »Zaradi blagega odgovora se bes poleže, ostra beseda pa povzroča jezo.« (Pregovori 15:1) Zares, svetopisemske resnice so še danes praktične, tako kot so bile takrat, ko so bile napisane.

Zgodovinska točnost

Mnoge arheološke najdbe potrjujejo obstoj različnih ljudstev in krajev ter točnost dogodkov, omenjenih v Svetem pismu. Poglejmo si primer. Sveto pismo poroča, da so v času Nehemija, v 5. stoletju pr. n. št., Tirci (Feničani iz Tira), ki so živeli v Jeruzalemu, »prinašali ribe in raznovrstno blago«. (Nehemija 13:16)

Ali obstajajo dokazi, ki podpirajo to svetopisemsko vrstico? Da, obstajajo. Arheologi so v Izraelu odkrili feničanske izdelke, kar nakazuje na to, da sta ta dva starodavna naroda med seboj trgovala. Poleg tega so v Jeruzalemu izkopali ostanke rib iz Sredozemskega morja. Arheologi menijo, da so ribe iz oddaljene obale pripeljali trgovci. Ko je neki strokovnjak za Staro zavezo in hebrejščino preučil dokaze, je sklenil: »Izjavi iz Neh[emija] 13:16, da so Tirci v Jeruzalemu prodajali ribe, sta kar točni.«

Znanstvena točnost

Sveto pismo je predvsem verska in zgodovinska knjiga. Toda ko se dotakne znanstvenih zadev, je točna. Poglejmo si primer.

Job je pred približno 3500 leti napisal, da je Zemlja obešena »na ničemer«. (Job 26:7) To je bilo v nasprotju z miti, ki so govorili, da Zemlja plava na vodi ali da jo nosi velikanska želva. Kakšnih 1100 let zatem, ko je bila Jobova knjiga napisana, so ljudje še vedno verjeli, da Zemlja ne more kar lebdeti, ampak jo mora nekaj podpirati. Šele pred dobrimi 300 leti, leta 1687, je Isaac Newton objavil delo o gravitaciji in pojasnil, da Zemljo v orbiti drži nevidna sila. Ta znanstveni mejnik potrjuje to, kar je v Svetem pismu pisalo pred več kot 3000 leti!

Preroška točnost

Kako točne so svetopisemske prerokbe? Razmislite o enem primeru – o Izaijevi prerokbi glede padca Babilona.

Prerokba: V 8. stoletju pr. n. št. je svetopisemski pisec Izaija objavil, da bo Babilon – ki je šele kasneje postal prestolnica mogočnega imperija – poražen in sčasoma nenaseljen. (Izaija 13:17–20) Izaija je celo napisal, da bo to obsodbo izvršil moški z imenom Kir. Z besedami »reke bom osušil« je opisal tudi Kirovo strategijo. Poleg tega je napovedal, da bodo mestna vrata ostala odprta. (Izaija 44:27–45:1)

Izpolnitev: Kakšnih 200 let po Izaijevi prerokbi je perzijski kralj napadel Babilon. Kako mu je bilo ime? Kir. Ker je bil Babilon močno utrjeno mesto, je Kir svojo pozornost usmeril na reko Evfrat, ki je tekla skozi mesto in okoli njega. Njegovi možje so višje ob reki skopali kanal in reko preusmerili v močvirje. Zaradi tega se je gladina vode znižala in Kirova vojska je lahko po strugi ob mestnem obzidju prečkala vodo, ki je segala do stegen. Neverjetno je, da so Babilonci vrata, ki so gledala proti reki, pustili odprta! Kirova vojska je skozi odprta vrata vstopila v mesto Babilon in ga zavzela.

Toda ostala je še ena podrobnost: Ali je Babilon postal nenaseljen? Ljudje so še nekaj stoletij živeli tam. Danes pa ruševine Babilona blizu Bagdada v Iraku pričujejo, da se je prerokba v celoti izpolnila. Da, Sveto pismo je zanesljivo, tudi ko govori o prihodnjih dogodkih.