Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD!«

»Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD!«

Lepota Jehovovega stvarstva

»Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD

KJER KOLI živimo, pa naj bo to na podeželju ali v mestu, visoko v hribih ali pa ob morju, nas obkroža strahospoštljiva lepota stvarstva. Zato je povsem ustrezno, da Koledar Jehovovih prič 2004 prikazuje osupljiva dela Boga Jehova.

Hvaležni ljudje se že od nekdaj zanimajo za Božja dela. Razmislite denimo o Salomonu, čigar modrost je bila »večja [. . .] nego modrost vseh sinov na Jutrovem«. V Bibliji piše: »Govoril je o drevju, od cedre, ki je na Libanonu, do izopa, ki raste iz stene; govoril je tudi o živini in o pticah in o laznini in o ribah.« (1. kraljev 4:30, 33) Tudi Salomonov oče, kralj David, je pogosto poglobljeno premišljeval o Božjih mojstrovinah. Bil je tako ganjen, da je k svojemu Stvarniku vzkliknil: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!« (Psalm 104:24) *

Dobro je, da tudi mi opazujemo stvarstvo in o njem premišljujemo. Lahko na primer ‚povzdignemo kvišku oči‘ in se vprašamo: »Kdo je ustvaril vse te zvezde?« Ustvaril jih je Bog Jehova, ki ima ‚presilno moč‘ in je res »mogočen v krepkoti«! (Izaija 40:26)

Kako bi moralo poglobljeno premišljevanje o Jehovovih stvarjenjskih delih vplivati na nas? V vsaj treh pogledih. Lahko nas 1. spomni, da naj cenimo svoje življenje, 2. spodbudi, da še drugim pomagamo učiti se iz stvarstva, in 3. navede, da svojega Stvarnika še bolj spoznamo in spoštujemo.

Ljudje smo veliko bolj vzvišeni od ‚nerazumnih živali‘, zato lahko opazujemo in cenimo čudesa stvarstva. (2. Petrovo 2:12) Z očmi lahko gledamo privlačno pokrajino. Z ušesi lahko poslušamo spevno ptičje petje. In ker se zavedamo časa in prostora, si lahko v um vtisnemo dogodke, ki se jih kasneje radi spominjamo. Četudi naše današnje življenje ni popolno, je vsekakor vredno, da ga živimo!

Starši lahko uživajo ob pogledu na svoje otroke, ki so že po naravi navdušeni nad stvarstvom. Kako veseli so otroci, ko nabirajo školjke na morski obali, ljubkujejo žival ali plezajo na drevo! Starši bodo svojim malčkom želeli pomagati, da ti sprevidijo povezavo med stvarstvom in Stvarnikom. Strahospoštovanje, ki ga bodo otroci tako razvili do Jehovovega stvarstva, bodo lahko čutili vse življenje. (Psalm 111:2, 10)

Bili bi zelo kratkovidni, če bi občudovali stvarstvo, ne bi pa priznavali Stvarnika. Izaijeva prerokba nam pomaga, da o tem bolje premislimo: »Ali ne veš? in nisi li slišal? GOSPOD je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova.« (Izaija 40:28)

Da, dela Boga Jehova dokazujejo njegovo neprekosljivo modrost, njegovo nenadkriljivo moč in veliko ljubezen, ki jo ima do nas. Ko opazujemo vso to lepoto, ki nas obkroža, in spoznavamo lastnosti Njega, ki je vse to ustvaril, smo spodbujeni, da ponovimo naslednje Davidove besede: »Ni ti enakega [. . .], o Gospod [Jehova, NW], in del ni tvojim enakih.« (Psalm 86:8)

Prepričani smo lahko, da bodo poslušni ljudje vedno očarani nad Jehovovimi stvarjenjskimi deli. Vso večnost bomo imeli nešteto priložnosti, da se bomo o Jehovu naučili še več. (Propovednik 3:11) In bolj ko se bomo učili o našem Stvarniku, bolj ga bomo ljubili.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 Glej Koledar Jehovovih prič 2004, november/december.

[Okvir na strani 9]

Hvala pripada Stvarniku

Veliko razmišljujočih znanstvenikov vidi v stvarstvu Božjo roko. Poglejmo si nekaj zgledov:

»Smisel in veselje pri svojem znanstvenem delu občutim, ko tu in tam odkrijem kaj novega in si rečem ‚Tako je torej to Bog naredil‘. Moj cilj je, da bi razumel vsaj delček Božjega načrta.« (Henry Schaefer, profesor kemije)

»Sklep glede tega, kaj je vzrok za širjenje vesolja, prepuščamo bralcu, toda naša slika je brez Njega [Boga] nepopolna.« (Edward Milne, britanski kozmolog)

»Vemo, da naravo opisuje najboljša možna matematika, saj je naravo ustvaril Bog.« (Aleksander Poljakov, ruski matematik)

»Pri preučevanju narave se bližamo mislim Stvarnika, beremo njegove zamisli ter razlagamo sistem, ki je Njegov, in ne naš.« (Louis Agassiz, ameriški biolog)

[Slika na straneh 8, 9]

Oslovski pingvin, Antarktika

[Slika na strani 9]

Narodni park Grand Teton, Wyoming, ZDA

[Vir slike]

Jack Hoehn/Index Stock Photography