1., 2. a) Kje so Jehova častili njegovi služabniki v preteklosti? b) Kaj je Jezus čutil do Božjega templja v Jeruzalemu? c) O čem bomo razpravljali v tem članku?

ŽE V davni preteklosti so Božji služabniki častili Boga na ustaljenih krajih. Abel je verjetno nekje postavil oltar in na njem daroval žrtve Bogu. (1. Mojz. 4:3, 4) Tudi Noe, Abraham, Izak, Jakob in Mojzes so zgradili oltarje. (1. Mojz. 8:20; 12:7; 26:25; 35:1; 2. Mojz. 17:15) Izraelci so po Jehovovem naročilu izdelali sveti šotor. (2. Mojz. 25:8) Kasneje so za čaščenje Jehova zgradili tempelj. (1. kra. 8:27, 29) Judje so se po vrnitvi iz pregnanstva v Babilonu redno zbirali v sinagogah. (Mar. 6:2; Jan. 18:20; Apd. 15:21) Zgodnji kristjani so se shajali po domovih članov občine. (Apd. 12:12; 1. Kor. 16:19) Danes pa se Jehovovo ljudstvo izobražuje o Bogu in ga časti v kraljestvenih dvoranah, ki jih je po svetu na desettisoče.

² Učence je Jezusova velika ljubezen in spoštovanje do templja v Jeruzalemu spomnila na psalmistove besede: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« (Ps. 69:9; Jan. 2:17) Za nobeno kraljestveno dvorano ne moremo upravičeno  reči, da je »Jehovova hiša« v enakem smislu, kot je bil tempelj v Jeruzalemu. (2. krn. 5:13; 33:4) Kljub temu pa v Svetem pismu najdemo načela, ki pokažejo, kako bi morali uporabljati današnje prostore za čaščenje Boga in pokazati spoštovanje do njih. V tem članku bomo pregledali nekatera od teh načel in spoznali, kako naj bi gledali na naše kraljestvene dvorane, prispevali zanje in jih vzdrževali. *

3.–5. Čemu je namenjena kraljestvena dvorana in kako bi morali gledati na shode v njej?

³ Kraljestvena dvorana je središče čistega čaščenja za ljudi, ki živijo v njeni bližini. Jehova nas duhovno hrani na več načinov in eden od njih so tedenski shodi v kraljestveni dvorani. Na njih dobimo izjemno pomembne duhovne spodbude in napotke Božje organizacije. Vsak, ki obišče shod, to pravzaprav stori na povabilo Jehova in njegovega Sina. K »Jehovovi mizi« smo vedno povabljeni, vendar tega vabila ne bi smeli nikoli jemati za nekaj samoumevnega. (1. Kor. 10:21)

⁴ Za Jehova so shodi, na katerih ga častimo in se med seboj bodrimo, nekaj nadvse pomembnega. Zato je navdihnil apostola Pavla, da je napisal, naj ne izpuščamo shodov. (Beri Hebrejcem 10:24, 25.) Ali bi pokazali spoštovanje do Jehova, če bi iz neupravičenih razlogov izpuščali shode? Svojo hvaležnost za vse, kar nam Jehova daje na shodih, lahko pokažemo tako, da se nanje pripravimo in na njih iz vsega srca sodelujemo. (Ps. 22:22)

⁵ Iz našega odnosa do kraljestvene dvorane – do same dvorane in duhovnih dejavnosti v njej – bi moralo biti razvidno, da jo spoštujemo. Ali ni res, da je ta odnos tesno povezan s tem, kaj čutimo do Božjega imena, ki je običajno del napisa na kraljestveni dvorani? (Primerjaj 1. kraljev 8:17.)

6. Kaj sta dva moška povedala o naših kraljestvenih dvoranah in tistih, ki obiskujejo shode v njih? (Glej sliko pri naslovu.)

⁶ Če imamo spoštljiv odnos do naših prostorov za čaščenje, to pogosto opazijo ljudje, ki niso Priče. Neki moški iz Turčije je denimo rekel: »Čistoča in red, ki sem ju opazil v kraljestveni dvorani, sta me osupnila. Ljudje so bili lepo oblečeni, nasmejani in prijazno so me pozdravili. To je name naredilo velik vtis.« Moški je začel redno obiskovati shode in se kmalu zatem krstil. V nekem mestu v Indoneziji so zgradili novo kraljestveno dvorano. Na dan odprtih vrat so povabili predstavnike krajevnih oblasti in ljudi iz soseščine. Župan, ki se je odzval na povabilo, se ni mogel načuditi kvalitetni zgradbi, njeni funkcionalnosti in prelepemu vrtu. »Čistoča te dvorane dokazuje, da imate res močno vero,« je povedal.

7., 8. Kaj pomembnega bi morali imeti v mislih tisti, ki obiskujejo krščanske shode?

⁷ Naše spoštovanje do Boga, ki nas vabi na shode, bi moralo biti razvidno iz vedenja, oblačenja in urejanja. To med drugim pomeni, da bi se morali ogibati vsake skrajnosti. Glede na opažanja imajo nekateri preveč stroga merila o tem, kako naj bi se vedli na shodu, medtem ko se drugi vedejo preveč domače. Jehova seveda želi, da bi se njegovi služabniki  in gostje na shodih počutili karseda prijetno. Zato nikakor ne želimo pokazati nespoštovanja do shodov – denimo tako, da bi se za shod oblekli preveč vsakdanje, da bi med shodom pošiljali tekstovna sporočila, se pogovarjali, malicali in podobno. Starši bi morali svojim otrokom pomagati dojeti, da kraljestvena dvorana ni kraj, kjer bi lahko tekali ali se igrali. (Prid. 3:1)

⁸ Jezus je iz Božjega templja ves ogorčen izgnal tiste, ki so v njem trgovali. (Jan. 2:13–17) Tudi naše kraljestvene dvorane so tako, kakor je bil tempelj, namenjene čistemu čaščenju in duhovnemu izobraževanju. Poslovne dejavnosti nimajo nič skupnega z duhovnimi dejavnostmi, zato ne sodijo v kraljestveno dvorano. (Primerjaj Nehemija 13:7, 8.)

9., 10. a) Kako Jehovova organizacija pomaga pri gradnji kraljestvenih dvoran in kakšni so rezultati? b) Katera ljubeča pomoč zelo koristi občinam, ki nimajo dovolj denarnih sredstev za gradnjo kraljestvene dvorane?

⁹ Jehovova organizacija si zelo prizadeva za gradnjo kraljestvenih dvoran in tudi finančno pomaga. Dvorane načrtujejo, gradijo in obnavljajo neplačani prostovoljci. Kakšni so rezultati? Od 1. novembra 1999 do danes je bilo za občine po svetu zgrajenih več kot 28.000 lepih kraljestvenih dvoran. To pomeni, da smo v zadnjih 15 letih zgradili povprečno pet kraljestvenih dvoran na dan.

¹⁰ Ko katera od občin potrebuje kraljestveno dvorano, Jehovova organizacija organizira pomoč. Ta ljubeča pomoč temelji na svetopisemskem načelu, da presežek nekaterih pokrije pomanjkanje drugih, da bi tako »prišlo do izenačitve«. (Beri 2. Korinčanom 8:13–15.) Zaradi tega so lahko bile zgrajene lepe kraljestvene dvorane za občine, ki zgolj z lastnimi denarnimi sredstvi tega nikdar ne bi zmogle.

11. Kaj so bratje in sestre iz neke občine povedali o svoji novi kraljestveni dvorani in kako se počutiš, ko slišiš takšne izjave?

¹¹ Bratje in sestre iz neke občine v Kostariki, ki je prejela tovrstno pomoč, so napisali: »Ko stojimo pred kraljestveno dvorano, se nam zdi, kakor da sanjamo! Kar ne moremo verjeti svojim očem. Naša prelepa dvorana je bila povsem dokončana v samo osmih dneh! To ne bi bilo mogoče brez Jehovovega blagoslova, pomoči njegove organizacije in sodelovanja naših dragih bratov in sester. Ta prostor za čaščenje je res dragoceno darilo, dragulj, ki nam ga je podaril Jehova. Ne moremo povedati, kako zelo veseli smo.« Ali ni res, da ti je toplo  pri srcu, ko slišiš, kako zelo hvaležni so bratje in sestre za novo kraljestveno dvorano, in ko veš, da podobni občutki hvaležnosti prežemajo naše sočastilce v tisočerih občinah po svetu? To delo prav gotovo podpira Jehova, saj so kraljestvene dvorane pogosto takoj zatem, ko so dokončane, polne iskrenih ljudi, ki si želijo več izvedeti o našem ljubečem Stvarniku. (Ps. 127:1)

12. Kako lahko pomagaš pri gradnji kraljestvenih dvoran?

¹² Mnogi bratje in sestre so nadvse srečni, da lahko sodelujejo pri gradnji kraljestvene dvorane. Morda ne more vsak od nas pomagati na gradbišču, vsi pa imamo odlično priložnost, da takšne projekte podpremo z denarnimi prispevki. Božje služabnike v biblijskih časih je gorečnost za čisto čaščenje navedla na to, da so Jehovu v slavo gmotno podprli takratne gradbene projekte, in enako je danes. (2. Mojz. 25:2; 2. Kor. 9:7)

13., 14. Zakaj moramo, kot spoznamo iz Biblije, skrbeti za čistočo in urejenost kraljestvene dvorane?

¹³ Ko je kraljestvena dvorana zgrajena, moramo skrbeti za to, da je vedno čista in urejena. S tem odsevamo lastnosti in osebnost Boga, ki ga častimo – Boga reda. (Beri 1. Korinčanom 14:33, 40.) Sveto pismo svetost in duhovno čistost povezuje s fizično čistočo. (Raz. 19:8) Da bi ugajali Jehovu, moramo potemtakem skrbeti tudi za higieno.

¹⁴ Če skrbimo za čistočo in urejenost dvorane, lahko s ponosom povabimo ljudi na naše shode. In ti potem vidijo, da res živimo skladno z dobro novico  o čistem novem svetu. Vidijo, da častimo svetega Boga, ki bo zemljo kmalu spremenil v prelep in čist raj. (Iza. 6:1–3; Raz. 11:18)

15., 16. a) Zakaj ni vedno lahko skrbeti za čistočo kraljestvene dvorane, toda zakaj je to nujno? b) Kako je v občini poskrbljeno za čiščenje dvorane in pri čem lahko vsak od nas sodeluje?

¹⁵ Za nekatere ljudi je čistoča bolj pomembna, za druge pa manj. Zakaj je tako? Na to lahko vpliva vzgoja. Poleg tega nekateri ljudje živijo na področjih, kjer je veliko prahu oziroma so ceste umazane in blatne. Zopet drugi pa nimajo dovolj vode ali čistilnih sredstev. Toda ne glede na to, kje živimo oziroma kako ljudje v naši okolici gledajo na čistočo, bi morali vestno skrbeti za čistočo kraljestvene dvorane, saj nosi Jehovovo ime in je prostor za čisto čaščenje. (5. Mojz. 23:14)

¹⁶ Čistoče kraljestvene dvorane ne bi smeli prepustiti naključju. Starešinstvo vsake občine bi moralo narediti razpored čiščenja in skrbeti za to, da je vedno na voljo dovolj sredstev in pripomočkov za čiščenje. Tako bo dvorana zmeraj čista. Ker je treba nekatere stvari očistiti po vsakem shodu, druge pa občasno, morajo starešine skrbeti za nadzor in organizacijo dela, da ne bi česa spregledali. Nikomur izmed nas ne bi smelo biti pod častjo sodelovati pri čiščenju dvorane.

17., 18. a) Povej zgleda, ki pokažeta, da so v biblijskih časih vzdrževali prostore za čisto čaščenje. b) Zakaj moramo kraljestveno dvorano ohranjati v dobrem stanju?

¹⁷ Jehovovi služabniki tudi marljivo skrbimo za to, da so naše dvorane dobro vzdrževane. Judovski kralj Joaš je denimo naročil duhovnikom, naj prispevke, ki jih ljudje prinašajo v Jehovovo hišo, porabijo za to, da »popravijo vse razpoke na hiši, ki jih najdejo«. (2. kra. 12:4, 5) Več kot 200 let kasneje je s tempeljskimi prispevki tudi kralj Josija pokril stroške nujno potrebnih popravil. (Beri 2. kroniška 34:9–11.)

¹⁸ Iz nekaterih podružničnih uradov poročajo, da se večini ljudi v njihovi deželi ne zdi tako zelo pomembno vzdrževati stavb ali njihove opreme. Morda ima le malo ljudi v teh deželah dovolj znanja ali sredstev za opravljanje takšnega dela. Vendar če kraljestvene dvorane ne bi redno vzdrževali, bi prej ali slej začela propadati, kar bi bilo v spotiko okoliškim prebivalcem. Če člani občine storijo vse, kar je v njihovi moči, da je kraljestvena dvorana v dobrem stanju, je to v slavo Jehovu, prihranijo pa se tudi sredstva, ki jih prispevajo naši bratje in sestre.

19. Kaj lahko storimo za prostor, v katerem častimo Jehova?

¹⁹ Kraljestvena dvorana je zgradba, ki je posvečena Jehovu. Zato ne glede na njen uradni naziv nikoli ne moremo reči, da pripada posamezniku ali občini. Krščanska načela nas obvezujejo, da kar najbolj prispevamo k temu, da se ta prostor uporablja za to, za kar je bil zgrajen. To delamo tako, da imamo spoštljiv odnos do dvorane, da prispevamo za gradnjo novih dvoran in da žrtvujemo svoj čas in moči za to, da so že zgrajene dvorane čiste in vzdrževane. Z vsem tem enako kakor nekoč Jezus kažemo gorečnost za prostor, v katerem častimo Jehova. (Jan. 2:17)