Ali pri svojih načrtih upoštevate Boga in njegov namen?

BOROV krekovt je sivo-bela ptica pevka, ki jo je mogoče videti, ko šviga skozi gozdove na zahodu Severne Amerike. Na mrzle zimske mesece se pripravi tako, da čez leto nabere tudi do 33.000 semen in jih zakoplje na približno 2500 različnih lokacijah. Za to ptico vsekakor lahko rečemo, da je »nagonsko modra«, ko skrbi za prihodnost. (Pregovori 30:24, NW)

Ljudje imajo še izjemnejšo sposobnost. Nobeno drugo Jehovovo zemeljsko stvarjenje jih ne prekaša, ko gre za sposobnost učenja iz preteklih doživetij in načrtovanja prihodnosti na podlagi naučenega. »V človekovem srcu je veliko načrtov,« je opazil modri kralj Salomon. (Pregovori 19:21, SSP)

Ne glede na to ljudje na splošno nimajo druge možnosti, kot da načrtujejo na podlagi svojih predpostavk za prihodnost. Na primer, ko načrtujete za jutrišnji dan, predpostavljate, da bo sonce vzšlo in da boste še živi. Za prvo predpostavko obstajajo tehtni razlogi, druga pa ni tako zanesljiva. Biblijski pisec Jakob je realistično dejal: »Ne veste, kaj bo z vami jutri.« (Jakob 4:13, 14)

Bog Jehova nima takšnih omejitev. On pozna »od početka konec«. Namen, ki ga je naznanil, se bo izpolnil, pa naj se zgodi kar koli. »Sklep moj bo stal,« je razglasil, »in storil bom vse, kar me veseli.« (Izaija 46:10) Kaj pa se zgodi, kadar se človekovi načrti bijejo z Božjim namenom?

Ko človek pri svojih načrtih prezira Božji namen

Pred kakimi 4000 leti so ljudje načrtovali gradnjo stolpa v Babelu, zato da bi preprečili, da bi se razselili po vsej zemlji. »Dejte,« so rekli, »zgradimo si mesto in stolp, ki mu vrh bodi do neba, in naredimo si ime, da se morda ne razkropimo po vsej zemlji.« (1. Mojzesova 11:4)

 Toda Bog je imel precej drugačen namen z zemljo. Približno sto let prej je Noetu in njegovim sinovom zapovedal: »Rodovitni bodite in množite se ter napolnite zemljo.« (1. Mojzesova 9:1) Kaj je Bog naredil, ko je videl, za kaj si prizadevajo ti uporneži v Babelu? Zmešal jim je jezik, tako da se niso več mogli sporazumevati. Kaj je sledilo temu? Razkropili so se po vsej zemlji. (1. Mojzesova 11:5–8) Hoteli ali ne, so se graditelji v Babelu morali naučiti nečesa dragocenega. Kadar so človeški načrti drugačni od Božjega namena, se »uresniči [. . .] GOSPODOV sklep«. (Pregovori 19:21, SSP) Ali dopustite, da takšni zgledi iz preteklosti vplivajo na vaše življenje?

Bogataševa nespametnost

Morda res nimate v načrtu gradnje stolpa, toda danes mnogi načrtujejo, da bodo poskrbeli za svoj bančni račun in si nabrali premoženje, zato da bodo lepo živeli po upokojitvi. Povsem naravno je, da človek želi uživati sadove svojega dela. »To, da človek jé in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu,« je pisal Salomon, »je Božji dar.« (Propovednik 3:13, SSP)

Jehova nas ima za odgovorne, kako uporabljamo ta dar. Pred skoraj 2000 leti je Jezus poudaril to misel, ko je svojim učencem povedal naslednjo ponazoritev. Dejal je: »Nekemu bogatemu človeku je zemlja dobro obrodila. Zato je začel pri sebi razmišljati: ‚Kaj naj storim zdaj, ko nimam kam spraviti svojega pridelka?‘ Pa je rekel: ‚Tole bom storil: Podrl bom žitnice in zgradil večje ter vanje shranil vse svoje žito in dobrine. Potem pa bom svoji duši rekel: »Duša, veliko dobrin imaš shranjenih za mnogo let. Počivaj, jej, pij in uživaj.«‘« (Luka 12:16–19) Bogatašev namen se zdi razumen, kajne? Videti je, da je ta moški iz ponazoritve skrbel za svoje prihodnje potrebe kakor borov krekovt, v uvodu omenjena ptica.

Toda njegovo razmišljanje je bilo zgrešeno. Jezus je nadaljeval: »Toda Bog mu je rekel: ‚Nespametnež, še to noč bodo zahtevali tvojo dušo od tebe. Čigavo bo potem to, kar si shranil?‘« (Luka 12:20) Ali je Jezus s temi besedami oporekal Salomonovi trditvi, da so delo in njegovi sadovi Božji dar? Ne. Na kaj je Jezus meril? »Tako je s tistim,« je pojasnil, »ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Luka 12:21)

Jezus je svoje poslušalce poučil, da Jehova želi, da ga pri načrtovanju upoštevamo. Bogataš bi lahko postal bogat pred Bogom, če  bi si prizadeval napredovati v bogovdanosti, modrosti in ljubezni. Iz njegovih besed je razvidno, da mu ni bilo do teh stvari, niti do tega, da bi pustil nekaj svojega žita na polju, da bi lahko prišli paberkovat revni, ne do tega, da bi poljščine daroval Jehovu. Takšne duhovne težnje in nesebična dejanja niso bila del njegovega življenja. Njegovi načrti so se sukali samo okoli njegovih želja in njegovega ugodja.

Ali ste opazili, da so danes mnogim v življenju najpomembnejše enake stvari kot temu bogatašu, ki ga je opisal Jezus? Najsibo da smo bogati ali revni, se rado zgodi, da pričnemo razmišljati materialistično in tako pustimo vsakodnevnim potrebam in željam, da potisnejo v ozadje duhovne potrebe. Kaj lahko storite, da bi se ognili tej pasti?

Načrtovanje »normalnega« življenja

Drugače kot bogataš iz Jezusove ponazoritve se vi morda otepate s finančnimi težavami. Kljub temu nedvomno načrtujete, da boste svoji družini, če ste poročeni, priskrbeli nujne življenjske potrebščine, in če je možno, otrokom dobro temeljno izobrazbo. Če ste samski, je med vašimi načrti verjetno tudi to, da si poiščete zaposlitev ali obdržite trenutno zaposlitev, tako da niste v breme drugim. Ti cilji so vredni svojega truda. (2. Tesaloničanom 3:10–12; 1. Timoteju 5:8)

Vseeno je možno, da bi človek zaradi dela, hrane in pijače – stvari, ki sodijo k normalnemu življenju – živel v nasprotju z Božjo voljo. Kako bi se to lahko zgodilo? Jezus je dejal: »Kakor je bilo namreč v Noetovih dneh, tako bo tudi ob navzočnosti Sina človekovega. Kakor so v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in možile do dneva, ko je Noe vstopil v barko, in se niso zmenili, dokler ni prišel potop ter jih vse odnesel, tako bo tudi ob navzočnosti Sina človekovega.« (Matej 24:37–39)

Pred potopom so ljudje na splošno živeli tako, kot so verjetno menili, da je normalno. Toda njihova napaka je bila, da se »niso zmenili« za to, da ima Bog namen izbrisati hudobni svet z vesoljnim potopom. Brez dvoma se jim je zdelo življenje, kakršno je imel Noe, nenormalno. Toda ko je prišel potop, se je izkazalo, da je bilo to, kako so živeli Noe in njegovi domači, zares modro.

Danes vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da živimo v času konca. (Matej 24:3–12; 2. Timoteju 3:1–5) Kmalu bo prišlo do tega, da bo Božje kraljestvo, kot napoveduje Sveto pismo, zdrobilo in uničilo sedanjo stvarnost. (Daniel 2:44) Pod tem Kraljestvom bo zemlja spremenjena v raj. Kraljestvo bo odstranilo bolezni in smrt. (Izaija 33:24; Razodetje 21:3–5) Vsa bitja na zemlji bodo živela v miru med seboj in imela dovolj hrane. (Psalm 72:16; Izaija 11:6–9)

Toda Jehova ima namen, da se bo, preden bo ukrepal, dobra novica o Kraljestvu »oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom«. (Matej 24:14) Kar kakšnih sedem milijonov Jehovovih prič v skladu z Božjim namenom oznanjuje to dobro novico v 236 deželah in v več kot štiristo jezikih.

Življenje, kakršno živijo Jehovove priče, se svetu morda zdi v določenih vidikih čudno – celo smešno. (2. Petrovo 3:3, 4) Večina današnjih ljudi je podobno kot ljudje, ki so živeli pred potopom, prezaposlena z vsakodnevnimi dejavnostmi. Nekoga, ki ne želi živeti tako, kot družba meni, da je normalno, utegnejo imeti za neuravnovešenega. Toda z vidika tistih, ki verjamejo v Božje obljube, je resnično uravnovešeno tisto življenje, v katerem se vse vrti okoli služenja Bogu.

Zato najsibo da ste bogati ali revni ali nekje vmes, je modro, da kdaj pa kdaj pregledate svoje načrte za bližnjo prihodnost. Pri tem se vprašajte: »Ali pri svojih načrtih upoštevam Boga in njegov namen?«

[Slika na strani 11]

Ko se človekovi načrti bijejo z Božjim namenom, je Jehovov sklep tisti, ki se uresniči

[Slika na strani 12]

Bogataš iz Jezusove ponazoritve pri svojih načrtih ni imel v mislih Božjega namena