Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako je življenje nastalo?

Kako je življenje nastalo?

Kako bi dokončali naslednji stavek?

ŽIVLJENJE JE PLOD ...

  1. A) EVOLUCIJE

  2. B) USTVARITVE

 Nekateri menijo, da bi človek, ki da veliko na znanost, izbral evolucijo, verni človek pa bi izbral ustvaritev.

 Vendar ni vedno tako.

 Dejstvo je, da mnogi izobraženi ljudje, tudi številni znanstveniki, dvomijo o tem, ali je teorija o evoluciji utemeljena.

 Vzemimo na primer Gerarda Hertla, profesorja entomologije, ki se je o evoluciji učil na univerzi. »Ko sem pisal teste,« je povedal, »sem odgovarjal tako, kot so želeli profesorji – vendar pa tega, kar sem se učil, nisem verjel.«

 Kako je mogoče, da je celo tistim posameznikom, ki dajo veliko na znanost, težko sprejeti, da je življenje plod evolucije? Da bi dobili odgovor, bomo pretehtali dve vprašanji, ki begata mnoge raziskovalce. Prvič, kako se je življenje začelo? Drugič, kako so se živa bitja razvila?

Kako se je življenje začelo?

 KAJ PRAVIJO NEKATERI: Življenje se je razvilo spontano iz nežive materije.

 ZAKAJ NEKATERI LJUDJE NISO ZADOVOLJNI S TEM ODGOVOROM: Znanstveniki danes o kemični in molekularni zgradbi živih bitij vedo več kot kdaj prej, vendar še vedno ne morejo z gotovostjo definirati, kaj življenje sploh je. Najpreprostejšo živo celico in neživo materijo namreč loči nepremostljiv prepad.

 Znanstveniki lahko le ugibajo, kakšne so bile razmere na zemlji pred več milijardami let. O tem, kje je nastalo življenje, imajo različno mnenje – na primer, ali je nastalo znotraj vulkana ali na dnu oceana. Nekateri pa menijo, da so osnovni gradniki življenja najprej nastali nekje drugje v vesolju in zatem na zemljo prišli z meteorji. Vendar pa s tem ne priskrbijo odgovora na vprašanje, kako je življenje nastalo; odgovor nanj samo pomikajo dlje v vesolje.

 Znanstveniki razpravljajo o tem, da so morda obstajale molekule, ki so bile predhodnice genetskega materiala, kakršnega poznamo danes. Domnevajo namreč, da obstaja več možnosti, da bi se iz nežive materije razvila takšna molekula, ki bi se bila sposobna deliti. Vendar znanost vse do danes ni našla nobenega dokaza, da so takšne molekule sploh kdaj obstajale, prav tako pa jih znanstveniki niso mogli ustvariti v laboratorijih.

 Živa bitja so edinstvena v tem, kako shranjujejo in obdelujejo informacije. Celice prenašajo, preberejo in izpolnjujejo navodila, ki so zapisana v njihovem genskem kodu. Nekateri znanstveniki genski kod primerjajo z računalniško programsko opremo, kemično sestavo celice pa z računalniško strojno opremo. Vseeno pa evolucija ne more pojasniti, od kod so prišle informacije, ki so v genskem kodu.

 Beljakovinske molekule so nujno potrebne za delovanje celice. Običajna beljakovinska molekula je sestavljena iz več sto aminokislin, ki so povezane v točno določenem zaporedju. Poleg tega se mora molekula, da bi bila uporabna, zviti v točno določeno tridimenzionalno obliko. Nekateri znanstveniki zato sklenejo, da bi bila možnost spontanega nastanka že samo ene beljakovinske molekule izjemno nizka. Znanstvenik Paul Davies je glede tega napisal: »Za delovanje celice je potrebnih več tisoč različnih beljakovin, zato je malo verjetno, da so nastale zgolj slučajno.«

 SKLEP: Po desetletjih raziskovanja na skoraj vseh področjih znanosti še vedno ostaja dejstvo, da življenje nastane samo iz že obstoječega življenja.

Kako so se živa bitja razvila?

 KAJ PRAVIJO NEKATERI: Iz prvega živega bitja se je zaradi naključnih mutacij in naravnega izbora postopoma razvila cela množica živih bitij, tudi človek.

 ZAKAJ NEKATERI LJUDJE NISO ZADOVOLJNI S TEM ODGOVOROM: Nekatere celice so kompleksnejše od drugih. Kako je mogoče, da so se kompleksnejše celice razvile iz preprostejših? Glede na neki vir je to vprašanje »pogosto navedeno kot druga največja skrivnost evolucije, takoj za vprašanjem, kako se je življenje začelo«.

 Znanstveniki so znotraj vsake celice odkrili kompleksne molekularne mehanizme, sestavljene iz beljakovinskih molekul, ki skupaj opravljajo zapletene naloge. K tem nalogam spada dostavljanje hranil in spreminjanje le-teh v energijo, popravljanje poškodovanih delov celice in prenašanje sporočil znotraj nje. Ali lahko zasluge za sestavo in delovanje teh dovršenih mehanizmov pripišemo naključnim mutacijam in naravnemu izboru? Mnogim je to zamisel težko sprejeti.

 Živali in ljudje nastanemo iz ene same oplojene celice. V zarodku se celice množijo in se nazadnje pričnejo ločevati oziroma razlikovati, tako da nastajajo celice različnih oblik in funkcij, ki potem sestavljajo posamezne dele telesa. Evolucija ne more pojasniti, kako vsaka celica »ve«, kaj mora postati in kam v telesu se mora prestaviti.

 Znanstveniki se sedaj zavedajo, da bi moralo priti do sprememb znotraj celice, in sicer na molekularni ravni, da bi se lahko iz ene vrste živali razvila druga vrsta. Ali je potem sploh mogoče, da bi lahko naključnim mutacijam in naravnemu izboru pripisali zasluge za nastanek različnih vrst živali na našem planetu, ko pa znanstveniki ne morejo dokazati niti tega, kako lahko z evolucijskim procesom nastane že »najpreprostejša« celica? Michael Behe, profesor bioloških znanosti, pravi, da so raziskave glede zgradbe živalskega telesa »odkrile nepričakovano, a sijajno kompleksnost. Vseeno pa niso prav nič prispevale k boljšemu razumevanju tega, kako je lahko takšna kompleksnost nastala s procesom, ki ni plod inteligence.«

 Ljudje se zavedamo sami sebe, lahko razmišljamo in sklepamo. Del naše narave so tudi moralne lastnosti, kot so velikodušnost, požrtvovalnost in občutek za to, kaj je prav in kaj napačno. Z naključnimi mutacijami in naravnim izborom se ne da pojasniti obstoja teh edinstvenih lastnosti človeškega uma.

 SKLEP: Čeprav mnogi vztrajajo, da je življenje plod evolucije in da je to neizpodbitno dejstvo, pa nekateri niso zadovoljni z odgovori, ki jih ta teorija ponuja glede nastanka življenja in razvoja različnih živih bitij.

Odgovor, ki ga je vredno pretehtati

 Mnogi ljudje potem, ko pretehtajo dokaze, sklenejo, da je življenje plod višje inteligence. Antony Flew je eden izmed njih. Kot profesor filozofije je bil nekoč med glavnimi zagovorniki ateizma. Ko je ugotovil, kako neverjetno zapleteno je življenje in kako zapleteni so fizikalni zakoni v vesolju, je spremenil svoje mnenje. Citiral je razmišljanje staroveških filozofov in napisal: »Upoštevati moramo dokaze, ne glede na to, v katero smer vodijo.« Profesor Flew je sklenil, da dokazi kažejo na obstoj Stvarnika.

 Gerard, ki smo ga omenili v uvodu tega članka, je prišel do podobnega sklepa. Kljub visokošolski izobrazbi in karieri v entomologiji je povedal: »Nobenega dokaza nisem našel za to, da se je življenje pričelo spontano iz nežive materije. Red in zapletenost, ki sem ju opazil v živem svetu, sta me prepričala, da mora obstajati Načrtovalec in Oblikovalec.«

 Podobno kot lahko človek o kakem umetniku izve več, tako da preišče njegova dela, je tudi Gerard s preučevanjem narave ugotovil, kakšne lastnosti ima Stvarnik. Gerard si je prav tako vzel čas in preučil knjigo, ki se jo pripisuje Stvarniku – Sveto pismo. (2. Timoteju 3:16) V njej je našel zadovoljujoče odgovore na vprašanja o preteklosti človeštva in uporabne rešitve za probleme, ki danes pestijo ljudi. Tako se je prepričal, da je tudi Sveto pismo plod višje inteligence.

 Kot je ugotovil Gerard, je odgovore, ki jih najdemo v Svetem pismu, vredno pretehtati. Spodbujamo vas, da to naredite tudi vi.