Druga Mojzesova knjiga 14:1–31

  • Izraelci pridejo do morja (1–4)

  • Faraon sledi Izraelcem (5–14)

  • Izraelci prečkajo Rdeče morje (15–25)

  • Egipčani utonejo v morju (26–28)

  • Izraelci verujejo v Jehova (29–31)

14  Jehova je Mojzesu rekel:  »Reci Izraelcem, naj se obrnejo in se utaborijo pred Pi Hahirótom, med Migdólom in morjem, nasproti Baal Zefónu.+ Utaborite se njemu nasproti ob morju.  Faraon bo glede vas rekel: ‚Zmedeno tavajo po deželi. Ujeti so v pustinji.‘  Jaz pa bom pustil, da bo faraonu srce zakrknilo.+ Faraon se bo pognal za vami in jaz se bom oslavil, ko bom faraona in vso njegovo vojsko uničil.+ Egipčani bodo resnično spoznali, da sem jaz Jehova.«+ In naredili so tako.  Kasneje so egiptovskemu kralju sporočili, da je ljudstvo odšlo. Takrat so si faraon in njegovi služabniki premislili glede ljudstva+ in so rekli: »Zakaj smo to naredili? Zakaj smo izpustili Izraelce, naše sužnje?«  Zato je pripravil svoje bojne vozove in vzel s seboj svoje može.+  Vzel je 600 najboljših vozov in vse druge vozove v Egiptu, na vsakem od njih pa so bili bojevniki.  Jehova je pustil, da je faraonu, egiptovskemu kralju, srce zakrknilo. Tako se je faraon pognal za Izraelci, ki so samozavestno* odhajali iz dežele.+  Egipčani so se pognali za njimi;+ vsi faraonovi konji, ki so vlekli vozove, njegovi konjeniki in njegova vojska so se jim približali, ko so taborili ob morju, pri Pi Hahirótu, nasproti Baal Zefónu. 10  Ko pa se je faraon približal, so Izraelci opazili, da jim Egipčani sledijo. Izraelci so se zelo prestrašili in začeli vpiti na pomoč k Jehovu.+ 11  Mojzesu so rekli: »Ali v Egiptu ni grobov, da si nas pripeljal sem v pustinjo, da bi tu umrli?+ Zakaj si nam to naredil? Zakaj si nas odpeljal iz Egipta? 12  Ali ti nismo v Egiptu govorili ‚Pusti nas, da služimo Egipčanom‘? Boljše je, da služimo Egipčanom, kot da umremo v pustinji.«+ 13  Nato je Mojzes ljudstvu rekel: »Ne bojte se.+ Ostanite mirni in glejte, kako vas bo Jehova danes rešil.+ Egipčanov, ki jih danes vidite, ne boste videli nikoli več.+ 14  Jehova se bo bojeval za vas,+ vi pa boste tiho čakali.« 15  Jehova je nato Mojzesu rekel: »Zakaj vpiješ na pomoč k meni? Reci Izraelcem, naj se pripravijo za odhod. 16  Ti pa dvigni svojo palico in iztegni roko nad morje ter ga razdeli, da bodo Izraelci šli sredi morja po suhem. 17  Jaz bom pustil, da bo Egipčanom srce zakrknilo in bodo šli za njimi. Tako se bom oslavil, ko bom uničil faraona in vso njegovo vojsko, njegove bojne vozove in njegove konjenike.+ 18  Egipčani bodo resnično spoznali, da sem jaz Jehova, ko bom uničil faraona, njegove bojne vozove in njegove konjenike ter se tako oslavil.«+ 19  Potem se je angel pravega Boga,+ ki je bil na čelu Izraelcev, postavil za njimi in tudi oblačni steber, ki je bil pred njimi, se je postavil za njimi.+ 20  Tako je zdaj stal med Egipčani in Izraelci.+ Oblak je na eni strani povzročal temo, na drugi pa je razsvetljeval noč.+ Zato se Egipčani vso noč niso približali Izraelcem. 21  Potem je Mojzes iztegnil roko nad morje.+ Jehova je povzročil, da je vso noč pihal močan vzhodnik in potiskal morje nazaj, tako da se je morsko dno osušilo.+ In vode so se razdelile.+ 22  Izraelci so tako šli sredi morja po suhem,+ vode pa so jim bile kot zid na desni in levi.+ 23  Egipčani so se pognali za njimi. Vsi faraonovi konji, bojni vozovi in konjeniki so šli za njimi na sredino morja.+ 24  Med jutranjo stražo* pa je Jehova iz ognjenega in oblačnega stebra+ pogledal proti vojski Egipčanov in v njej naredil zmešnjavo. 25  Povzročil je, da so jim z vozov odpadala kolesa, tako da so le s težavo vozili. In Egipčani so vpili: »Bežimo od Izraelcev, saj se Jehova zanje bojuje proti Egiptu!«+ 26  Jehova je nato Mojzesu rekel: »Iztegni roko nad morje, da se bodo vode zgrnile nad Egipčane, njihove bojne vozove in konjenike.« 27  Mojzes je takoj iztegnil roko nad morje. Medtem ko se je danilo, se je morje vračalo na svoje mesto. Egipčani so bežali pred vodo, ampak Jehova jih je pometal v sredino morja.+ 28  Vode, ki so se vračale, so prekrile bojne vozove, konjenike in vso faraonovo vojsko, ki je šla v morje za Izraelci.+ Od Egipčanov ni preživel nihče.+ 29  Izraelci pa so šli po osušenem morskem dnu+ in vode so jim bile kot zid na desni in levi.+ 30  Tako je Jehova tisti dan rešil izraelsko ljudstvo iz rok Egipčanov+ in Izraelci so videli Egipčane mrtve na morski obali. 31  Videli so tudi veliko moč*, ki jo je Jehova uporabil proti Egipčanom, in so začutili strahospoštovanje do Jehova. Začeli so zaupati* Jehovu in njegovemu služabniku Mojzesu.+

Opombe

Dobesedno »z dvignjeno roko«.
Trajala je približno od 2h do 6h.
Dobesedno »roko«.
Ali »verovati v«.