Ezra 9:1–15

  • Mešani zakoni v Izraelu (1–4)

  • Ezra se v molitvi spove (5–15)

9  Ko je bilo vse to končano, so k meni pristopili poglavarji ljudstva in mi rekli: »Izraelsko ljudstvo, duhovniki in leviti niso ostali ločeni od okoliških ljudstev in njihovega gnusnega početja,+ od tega, kar so počeli Kanaánci, Hetéjci, Perizéjci, Jebuséjci, Amónci, Moábci, Egipčani+ in Amoréjci.+  Od njihovih hčera so jemali žene zase in za svoje sinove,+ s čimer so se kot sveto potomstvo+ pomešali z okoliškimi ljudstvi.+ Poglavarji in namestniki so bili med prvimi, ki so bili glede tega nezvesti.«  Ko sem to slišal, sem si raztrgal oblačilo in brezrokavno tuniko, si pulil lase in brado ter se močno pretresen usedel.  Nato so se vsi, ki so zelo spoštovali* besede Izraelovega Boga, zbrali pri meni, ker jih je žalostila nezvestoba pregnancev, ki so se vrnili iz ujetništva. Jaz pa sem močno pretresen sedel do večerne žitne daritve.+  Zatem ko sem se tako ponižal, sem ob večerni žitni daritvi+ vstal ter z raztrganim oblačilom in brezrokavno tuniko pokleknil in iztegnil roke k svojemu Bogu Jehovu.  Rekel sem: »O moj Bog, sramujem se! Sram me je povzdigniti obraz proti tebi, o moj Bog, saj so se naši grehi namnožili nad našimi glavami in naša krivda se je nakopičila do neba.+  Od dni naših praočetov do današnjega dne je naša krivda zelo velika.+ Zaradi naših grehov smo bili mi, naši kralji in naši duhovniki dani v roke kraljem dežel. Izročeni smo bili meču,+ ujetništvu,+ plenjenju+ in sramotenju. In enako se dogaja še danes.+  Toda Jehova, naš Bog, zdaj smo za nekaj časa deležni tvoje naklonjenosti, saj si nekatere od nas rešil iz ujetništva in nam zagotovil prostor* na svojem svetem kraju,+ da bi nam razsvetlil oči, o naš Bog, in nas malo poživil v našem suženjstvu.  Četudi smo sužnji,+ naš Bog, nas nisi zapustil, ampak si iz vdane ljubezni do nas poskrbel, da so nam bili perzijski kralji naklonjeni.+ S tem si nas poživil, da bi tebi, našemu Bogu, ponovno zgradili hišo,+ ki je bila v ruševinah, in si nam priskrbel zaščito* na Judovem in v Jeruzalemu. 10  In zdaj, o naš Bog, kaj naj rečemo po vsem tem? Zavrgli smo namreč tvoje zapovedi, 11  ki si nam jih dal po svojih služabnikih prerokih, ko si rekel: ‚Dežela, v katero greste, da jo zavzamete, je nečista dežela zaradi nečistosti ljudstev dežel, zaradi njihovega gnusnega početja. S svojo nečistostjo so jo napolnili od enega konca do drugega.+ 12  Zato svojih hčera ne poročajte z njihovimi sinovi in njihovih hčera ne jemljite za žene svojim sinovom.+ Nikoli se ne trudite za njihov mir in njihovo blaginjo,+ zato da boste močni, da boste jedli dobrine dežele ter jo zapustili svojim sinovom v dediščino za vedno.‘ 13  Vse, kar je prišlo nad nas, je posledica naših slabih dejanj in naše velike krivde. Res pa je, da ti, o naš Bog, z nami nisi ravnal tako, kot bi si zaradi svojih grehov zaslužili,+ in si nam, ki smo zdaj tu, dovolil, da se rešimo.+ 14  Ali bomo torej po vsem tem znova kršili tvoje zapovedi in sklepali zakonske zveze* z ljudstvi, ki počenjajo te gnusobe?+ Ali se ne bi ti tako zelo razjezil na nas, da bi nas povsem uničil, tako da se ne bi nihče rešil in preživel? 15  O Jehova, Izraelov Bog, ti si pravičen,+ saj so nekateri od nas preživeli do danes. Glej, pred teboj smo s svojo krivdo, čeprav s takšno krivdo ni mogoče stati pred teboj.«+

Opombe

Dobesedno »trepetali ob«.
Dobesedno »klin«.
Dobesedno »kamnit zid«.
Ali »mešane zakone«.