Jakobovo pismo 1:1–27
1 Jaz, Jakob,+ suženj Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, pišem to pismo 12 rodovom, ki so razkropljeni po svetu.
Pozdravljeni!
2 Moji bratje, kadar vas doletijo različne preizkušnje, glejte na to kot na razlog za veselje,+
3 saj veste, da se takrat, ko je na takšen način preverjena trdnost vaše vere, razvija zdržljivost.+
4 Toda dovolite, da zdržljivost izpolni svoj namen, da boste tako popolni in zdravi v vseh pogledih – da boste brez pomanjkljivosti.+
5 Če torej komu od vas manjka modrosti, naj vztrajno prosi Boga,+ pa jo bo dobil,+ saj on velikodušno daje vsem, in to brez očitanja*.+
6 Toda prosi naj z vero.+ Naj prav nič ne dvomi,+ saj je dvomljivec podoben morskemu valu, ki ga veter žene in premetava sem ter tja.
7 Takšen človek naj ne pričakuje, da bo kaj dobil od Jehova*.
8 Je neodločen+ in nestanoviten pri vsem, kar dela.
9 Reven brat naj se veseli*, ker je bil povišan,+
10 bogati pa, ker je bil ponižan.+ Bogati bo namreč izginil* kakor cvet.
11 Ko sonce vzide in začne pripekati, rastlina uvene. Njen cvet odpade in njena zunanja lepota mine. Tako bo tudi bogataš uvenel med prizadevanjem, da bi dosegel svoje cilje.+
12 Srečen tisti človek, ki vztraja v preizkušnji.+ Ko bo prestal preizkušnjo, bo namreč prejel venec življenja,+ ki ga je Jehova* obljubil tistim, ki ga ljubijo.+
13 Med preizkušnjo naj nihče ne reče: »Bog me preizkuša.« Boga namreč ni mogoče preizkušati, ni ga mogoče navesti, da bi naredil kaj slabega, pa tudi on sam nikogar ne preizkuša s slabimi stvarmi,
14 ampak je vsak preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi.+
15 Ko se potem ta želja razvije,* rodi greh, greh pa, ko je narejen, rodi smrt.+
16 Moji ljubljeni bratje, ne dajte se zavesti.
17 Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj.+ Prihaja od Očeta nebesnih svetil,+ ki se v nasprotju s senco ne spreminja.+
18 Njegova volja je bila, da nas z resnico privede v življenje+ in da bi bili tako izbrani kot prvi izmed tistih, ki jih je ustvaril.+
19 Moji ljubljeni bratje, vedite, da mora biti vsak človek pripravljen poslušati, ne sme govoriti nepremišljeno+ niti se hitro razjeziti*.+
20 Ko je človek jezen, ne ravna v skladu z Božjo pravičnostjo.+
21 Zato se znebite vse umazanije in vsake sledi hudobnosti*+ ter ponižno* pustite, da Bog v vas vsadi besedo, ki vas lahko reši.
22 Toda ni dovolj, da Božjo besedo samo poslušate. Morate jo tudi izpolnjevati,+ saj bi drugače sami sebe slepili z napačnim razmišljanjem.
23 Če namreč kdo Božjo besedo samo posluša in je ne izpolnjuje,+ je podoben človeku, ki v ogledalu gleda svoj obraz –
24 pogleda se in odide ter takoj pozabi, kakšen je.
25 Kdor pa pozorno gleda v popoln zakonik,+ ki vodi v svobodo, in ga izpolnjuje, ni nekdo, ki pozabi, kar sliši, ampak nekdo, ki slišano izpolnjuje. Takšen človek bo pri tem, kar dela, srečen.+
26 Če se komu zdi, da Boga pravilno časti,* pa ne brzda svojega jezika,+ slepi svoje srce in njegovo čaščenje je prazno.
27 Čaščenje*, ki je v očeh našega Boga in Očeta čisto in neoskrunjeno, je to, da skrbimo za sirote+ in vdove,+ ki so v stiski,+ in da ostanemo neomadeževani od sveta.+
Opombe
^ Ali »ne da bi iskal napake; brez grajanja«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Dobesedno »hvali s tem«.
^ Ali »umrl«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Ali »ko potem ta želja postane rodovitna«.
^ Ali »vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje in počasen za jezo«.
^ Ali »blago«.
^ Ali morda »in hudobnosti, ki je je v izobilju«.
^ Ali »da je pobožen«.
^ Ali »religija«.
