Evangelij po Janezu 6:1–71
6 Po vsem tem je Jezus odšel na drugo stran Galilejskega jezera, ki se imenuje tudi Tibêrijsko jezero.+
2 Za njim je šla velika množica ljudi,+ ker so videli, kako je čudežno ozdravljal bolne.+
3 Zato je šel na goro in se tam s svojimi učenci usedel.
4 Bližala pa se je pasha*,+ judovski praznik.
5 Ko je Jezus dvignil pogled in videl, da k njemu prihaja velika množica ljudi, je Filipa vprašal: »Kje bomo kupili kruh za vse te ljudi?«+
6 To ga je vprašal zato, da bi ugotovil, kaj razmišlja. Sam je namreč vedel, kaj bo naredil.
7 Filip mu je odgovoril: »Tudi če bi kupili kruha za 200 denarijev*, ne bi bilo dovolj, da bi vsak dobil vsaj malo.«
8 Eden od učencev, Andrej, brat Simona Petra, pa mu je rekel:
9 »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribici. Ampak kaj je to za toliko ljudi?«+
10 Jezus je rekel: »Naročite ljudem, naj se usedejo.« Tla so bila na tem mestu gosto porasla s travo in množica ljudi, med katerimi je bilo kakih 5000 moških, se je posedla.+
11 Nato je Jezus vzel hlebce, se zahvalil Bogu in jih razdelil med ljudi, ki so tam sedeli. Podobno je naredil tudi z ribicama in vsi so jedli, kolikor so hoteli.
12 Ko so se najedli, je svojim učencem rekel: »Poberite to, kar je ostalo, da se nič ne zavrže.«
13 Pobrali so torej koščke, ki so od petih ječmenovih hlebcev ostali tistim, ki so jedli, in s temi ostanki napolnili 12 košar.
14 Ko so ljudje videli čudež, ki ga je Jezus naredil, so začeli govoriti: »To je res prerok, ki naj bi prišel*.«+
15 Ker pa je Jezus vedel, da bodo vsak čas prišli in ga hoteli na silo postaviti za kralja, se je čisto sam spet umaknil+ na goro.+
16 Zvečer so se njegovi učenci spustili k jezeru.+
17 Bilo je že temno, Jezusa pa še zmeraj ni bilo k njim. Učenci so stopili v čoln in odpluli proti Kafarnáumu na drugi strani jezera.+
18 Jezero je postajalo vse bolj razburkano, ker je pihal močan veter.+
19 Ko so preveslali že kakih pet ali šest kilometrov*, so zagledali Jezusa, kako hodi po jezeru in se približuje čolnu. Prestrašili so se,
20 toda on jim je rekel: »Jaz sem, ne bojte se!«+
21 Nato so ga z veseljem vzeli v čoln in kmalu so prispeli do kopnega, proti kateremu so pluli.+
22 Naslednji dan je množica ljudi, ki so ostali na drugi strani jezera, opazila, da ni nobenega čolna. Prejšnji dan so tam sicer videli en majhen čoln, ampak Jezus ni šel vanj skupaj s svojimi učenci, saj so učenci odpluli sami.
23 V bližino kraja, kjer je Gospod dal ljudem jesti kruh, potem ko se je zahvalil Bogu, so pripluli čolni iz Tibêrije.
24 Ko so torej ljudje videli, da ni tam ne Jezusa ne njegovih učencev, so šli v čolne in odpluli v Kafarnáum, da bi poiskali Jezusa.
25 Ko so ga na drugi strani jezera našli, so ga vprašali: »Rabi*,+ kdaj si prišel sem?«
26 Jezus jim je odgovoril: »Povem vam: ne iščete me zato, ker ste videli čudeže, ampak zato, ker ste jedli kruh in se nasitili.+
27 Ne delajte za hrano, ki se pokvari, ampak za hrano, ki se ne pokvari in vodi v večno življenje.+ To hrano vam bo dal Sin človekov, ker ga je za to pooblastil* Oče, sam Bog.«+
28 Zato so ga vprašali: »Kaj moramo delati, da bi bili Bogu po volji?«
29 Jezus jim je odgovoril: »Bogu je po volji to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«+
30 Pa so ga vprašali: »Katero znamenje boš naredil,+ da ga bomo videli in ti verjeli? Kaj boš naredil?
31 Naši predniki so v pustinji jedli mano,+ kot to piše v Svetih spisih: ‚Za hrano jim je dal kruh iz nebes.‘«+
32 Jezus jim je odgovoril: »Verjemite mi: pravega kruha iz nebes vam ni dal Mojzes, ampak vam pravi kruh iz nebes daje moj Oče.
33 Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«
34 Zato so mu rekli: »Gospod, vedno nam dajaj ta kruh.«
35 Jezus pa jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen.+
36 Ampak kot sem vam že rekel: vi ste me celo videli, pa ne verujete.+
37 Vsi, ki mi jih daje Oče, bodo prišli k meni, in tega, ki prihaja k meni, ne bom nikoli odgnal,+
38 saj iz nebes+ nisem prišel zato, da bi delal svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal.+
39 Njegova volja pa je, da ne izgubim nikogar od tistih, ki mi jih je dal, ampak da jih poslednji dan* obudim od mrtvih.+
40 Volja mojega Očeta je namreč to, da bi vsak, ki sprejme Sina in veruje vanj, imel večno življenje.+ In jaz ga bom poslednji dan obudil.«+
41 Ker je Jezus zase rekel, da je kruh, ki je prišel iz nebes,+ so Judje začeli godrnjati nad njim
42 in spraševati: »Ali ni to Jožefov sin Jezus? Njegovega očeta in mamo poznamo.+ Kako lahko zdaj pravi, da je prišel iz nebes?«
43 Jezus jim je odgovoril: »Nehajte godrnjati.
44 Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče,+ ki me je poslal. In jaz ga bom poslednji dan obudil.+
45 V Preroških spisih piše: ‚Vse bom poučeval jaz, Jehova*.‘+ Vsak, ki posluša Očeta in se uči od njega, pride k meni.
46 To ne pomeni, da je kdo že videl Očeta.+ Edini, ki je videl Očeta, je ta, ki je prišel od Boga.+
47 Zagotavljam vam: kdor veruje, bo dobil večno življenje.+
48 Jaz sem kruh življenja.+
49 Vaši predniki so v pustinji jedli mano, ampak so vseeno umrli.+
50 Toda nihče, ki jé kruh iz nebes, ne bo umrl.
51 Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes. Če kdo jé ta kruh, bo živel večno. Pravzaprav je kruh, ki ga bom jaz dal, da bi svet lahko živel, moje meso.«+
52 Ko so Judje to slišali, so se začeli med seboj prepirati: »Kako nam lahko ta človek da jesti svoje meso?«
53 Jezus pa jim je rekel: »Zagotavljam vam: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, ne boste dobili življenja*.+
54 Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, bo dobil večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil,+
55 saj je moje meso prava hrana in moja kri prava pijača.
56 Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ostaja povezan* z menoj in jaz z njim.+
57 Enako kot me je živi Oče poslal in jaz živim zaradi Očeta, tako bo tudi tisti, ki se hrani z menoj, živel zaradi mene.+
58 To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ta kruh ni takšen kot tisti, ki so ga jedli vaši predniki in so kasneje umrli. Kdor se hrani s tem kruhom, bo živel večno.«+
59 Vse to je povedal, ko je učil v sinagogi* v Kafarnáumu.
60 Mnogi njegovi učenci so po vsem, kar so slišali, rekli: »Te besede so nezaslišane! Kdo lahko to posluša?«
61 Jezus pa jim je, ker je vedel, da so nad tem godrnjali, rekel: »Ali se vam to zdi nezaslišano?*
62 Kaj bi šele bilo, če bi videli Sina človekovega, da gre tja gor, kjer je bil prej?+
63 Duh je ta, ki daje življenje.+ Meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih povedal, izvirajo od duha in dajejo življenje.+
64 Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri so tisti, ki ne verujejo, in kdo ga bo izdal.+
65 Dodal je še: »Zato sem vam rekel: nihče ne more priti k meni, če mu to ne dovoli Oče.«+
66 Zaradi tega se je mnogo njegovih učencev vrnilo k temu, kar so pustili za seboj,+ in niso več hodili za njim.
67 Zato je Jezus 12 apostolov vprašal: »Ali hočete tudi vi oditi?«
68 Simon Peter mu je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo?+ O večnem življenju učiš ti.+
69 Mi verujemo in vemo, da si ti Božji sveti služabnik.«+
70 Jezus je rekel: »Ali vas nisem izbral 12?+ Toda eden od vas je obrekovalec*.«+
71 Govoril pa je o Judu, sinu Simona Iškarijóta. Juda je namreč Jezusa nameraval izdati, čeprav je bil eden od 12 apostolov.+
Opombe
^ Glej Dodatek B14.
^ Dobesedno »prišel na svet«.
^ Dobesedno »kakih 25 do 30 stadijev«. Glej Dodatek B14.
^ Pomeni »učitelj«.
^ Ali »ker mu je vtisnil svoj pečat odobravanja«.
^ To se nanaša na določeno obdobje v prihodnosti.
^ Glej Dodatek A5.
^ Dobesedno »nimate življenja v sebi«.
^ Ali »zedinjen«.
^ Ali morda »na javnem zboru«.
^ Dobesedno »Ali vam je to v spotiko?«.
^ Ali »hudič«.
