»Zato se ponižajte pred mogočnim Bogom, da bi vas ob svojem času povišal. Preložite nanj vse svoje skrbi, ker mu je res mar za vas.« (1. Petrovo 5:6, 7, Prevod novi svet)

 »Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1. Petrovo 5:6, 7, Slovenski standardni prevod)

 S temi besedami je apostol Peter kristjanom zagotovil, da lahko glede svojih težav in skrbi z zaupanjem molijo k Bogu. Bog ceni tiste, ki so ponižni, in jih bo bogato nagradil.

 »Ponižajte se pred mogočnim Bogom.« To, da je Bog mogočen, pomeni, da lahko svoje služabnike reši in zaščiti. (5. Mojzesova 26:8; Ezra 8:22; Psalm 18:2) Kristjani se pred Bogom ponižajo tako, da se zanašajo nanj. Priznajo svoje omejitve in se zavedajo, da težav ne morejo prestati sami. (Pregovori 3:5, 6; Filipljanom 4:13) Prepričani so, da ima Bog moč, da ob pravem času in na najboljši možni način ukrepa v njihovo korist. (Izaija 41:10)

 »Da bi vas ob svojem času povišal.« Tisti, ki potrpežljivo prenašajo težave, so lahko prepričani, da jih bo Bog povišal oziroma nagradil. Ne bo dovolil, da bi njegovi častilci večno prestajali preizkušnje ali da bi bili preizkušani bolj, kot lahko prenesejo. (1. Korinčanom 10:13) Ravno nasprotno. Če še naprej delajo to, kar je prav, jih bo Bog »ob svojem času« zagotovo nagradil. (Galačanom 6:9)

 »Preložite nanj vse svoje skrbi, ker mu je res mar za vas.« Kristjani lahko svoje skrbi na Boga preložijo tako, da k njemu ponižno molijo. V nekem priročniku piše: »Glagol preložiti nakazuje na to, da si prizadevamo nekaj vreči stran od sebe. Opisuje zavestno dejanje.« Ko kristjan svoje skrbi preloži na Boga, lahko občuti olajšanje in to, kar Sveto pismo imenuje »Božji mir«. (Filipljanom 4:6, 7) Ker ve, da Bogu ni vseeno zanj in da ga lahko s svojo močjo podpira, je lahko prepričan, da mu Bog želi pomagati. (Psalm 37:5; 55:22)

 Peto poglavje je zaključek prvega pisma, ki ga je Peter napisal kristjanom. (1. Petrovo 1:1) Tako kot danes so se tudi takrat Kristusovi sledilci soočali z različnimi preizkušnjami, ki so preizkusile njihovo vero in zaradi katerih so morda bili zaskrbljeni. (1. Petrovo 1:6, 7) Peter se je zavedal njihovih težav, zato jim je nekje med letoma 62 in 64 n. št. napisal spodbudno pismo. (1. Petrovo 5:12)

 Peter na koncu svojega pisma vse tiste, ki zaradi svoje vere doživljajo preizkušnje, spodbudi s spodbudnim opominom. Če bodo ostali ponižni in se zanašali na Boga, so lahko prepričani, da jim bo Bog pomagal ostati trdni. (1. Petrovo 5:5–10) Podobno lahko Petrove besede spodbudijo vse kristjane, ki preganjanje doživljajo danes.

 Če želite izvedeti več o vsebini 1. Petrovega pisma, si oglejte ta kratki videoposnetek.