Torinski prt ni omenjen v Svetem pismu. Gre za nekakšno platneno rjuho, v katero je bilo po mnenju mnogih zavito truplo Jezusa Kristusa. Zaradi takšnega prepričanja je za nekatere ta prt ena najsvetejših relikvij v tako imenovanem krščanstvu. Sedaj je shranjen v visokotehnološki zaščitni komori v katedrali v italijanskem Torinu.

 Ali svetopisemska poročila podpirajo pristnost torinskega prta? Ne.

 Poglejmo si tri značilnosti torinskega prta, ki se razlikujejo od tega, kar piše v Svetem pismu.

1.   Pri torinskem prtu gre za en sam kos blaga, ki meri 442 krat 113 centimetrov in na katerega je po dolžini prišit 8 centimetrov dolg trak.

    Kaj pravi Sveto pismo: Jezusovo truplo ni bilo zavito v en kos platna, ampak v več povojev. Njegova glava je bila zavita v drug kos blaga. Potem ko je bil Jezus obujen, je eden od njegovih apostolov prišel k praznemu grobu in »v njem je videl ležati povoje«. Kot piše v Svetem pismu, je videl »tudi prt, ki je bil na Jezusovi glavi; vendar prt ni ležal skupaj s povoji, temveč je bil zvit posebej na drugem mestu«. (Janez 20:6, 7)

2.   Na torinskem prtu so sledi, za katere se domneva, da so krvavi madeži neumitega človeškega trupla.

    Kaj pravi Sveto pismo: Ko je Jezus umrl, so njegovi učenci pripravili njegovo truplo za pokop tako, kakor so imeli Judje takrat navado. (Janez 19:39–42) K tej navadi je spadalo to, da so truplo pred pokopom umili ter ga namazali z olji in dišavami. (Matej 26:12; Apostolska dela 9:37) Torej so Jezusa njegovi učenci, preden so ga povili s povoji, gotovo umili.

3.   Na torinskem prtu je glede na Encyclopædio Britannico podoba moškega, »ki je po dolgem ležal na eni polovici prta, medtem ko je bila druga polovica prepognjena na glavi in je pokrivala celotno prednjo stran trupla«.

    Kaj pravi Sveto pismo: Jezusovi učenci so se pogovarjali o tem, da je Jezus umrl, da je njegov grob prazen in da so očividke pričale, da so imele »nadnaravno videnje angelov, ki sta rekla, da je živ«. (Luka 24:15–24) Če bi bil ta prt v Jezusovem grobu, bi se učenci o prtu in podobah na njem nedvomno pogovarjali. Toda v Svetem pismu o tem nič ne piše.

 Ne. Tudi če bi bil pristen, bi ga bilo narobe častiti. Poglejmo si svetopisemska načela, ki pojasnijo, zakaj bi ga bilo narobe častiti.

1.   To ni potrebno. Jezus je pojasnil: »Bog je duh, in tisti, ki ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« (Janez 4:24) Uporaba verskih relikvij ali podob ni del pravega čaščenja.

2.   To je prepovedano. Ena od desetih zapovedi prepoveduje malikovanje. (5. Mojzesova 5:6–10) Podobno Sveto pismo zapoveduje kristjanom: »Varujte se malikov!« (1. Janezovo 5:21) Nekateri bi morda rekli, da torinski prt zanje ni malik, ampak simbol njihove vere. Vendar simbol postane malik, ko ga človek časti. a Zato tisti, ki želi ugajati Bogu, ne bo izkazoval vdanosti ali časti nobenemu predmetu, niti torinskemu prtu ne.