Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Nagnino ty Josefa naho i Maria ro nijanogne ta Betlehema tao avao fa tsy niheregne a Nazareta agne, tafara ty niterahagne i Jesosy?

Tsy rehafe ty Baiboly ty anto’e. Faie mirehake pitsopitson-draha mahaliagne reke, hahafantaragne ty va’e ho nahavy iareo nijanogne tao avao.

Nisy anjely nirehake tamy i Maria tie hivesatse reke sady hiterake ana-dahy. Ta Nazareta ao, ty nipetraha i Josefa naho i Maria naho fa nagnambara ze hafatse zay tama’e i anjelỳ. Tanàgne a Galilia agne o Nazaretao. (Lioka 1:26-31; 2:4) Tafara tatoy, naho fa niala ta Ejipta agne iareo, le niheregne ta Nazareta agne. Nibey ta Nazareta ao ty Jesosy, le nanjare natao tihoe Nazareana. (Mat. 2:19-23) Naho fa mirehake miomba i Jesosy ndra i Josefa naho i Maria areke tika, le avy le avy an-tsaintikagne ao ty Nazareta.

Nanagne longo nipetrake ta Joda agne atao tihoe Elizabeta ty Maria. Valy i Zakaria mpisorogne ty Elizabeta sady nanjare rene i Jaona Mpanao Badisa. (Lioka 1:5, 9, 13, 36) Nitilike i Elizabeta ty Maria, le nitoboke tama’e ta Joda tagne tagnate ty telo volagne. Ie tafara izay, le niheregne ta Nazareta tagne. (Lioka 1:39, 40, 56) Hay i Maria soa areke ty faritse ta Joda tao.

Tagnate ze fotoagne zay, le nankatò ty lily miomba i “fisoratagne agnaragney” ty Josefa. Nanao lia boake a Nazareta agne ho mba Betlehema agne areke reke. “Tanà i Davida” ty Betlehema sady tao ty fa nirehafe i faminaniagney tie hiterahagne i Mesia. (Lioka 2:3, 4; 1 Sam. 17:15; 20:6; Mika 5:2) Tafara ty niteraha i Maria i Jesosy tagne, le tsy nimete amy i Josefa tihoe amy i Maria vaho tera-baoy, ro hanao lia lavitse hiheregne a Nazareta agne indraike iareo. Nijanogne ta Betlehema agne areke iareo. Sive kilometatse eo ho eo miala i Jerosalema ty Betlehema. Tsy nisarotse tamy iareo areke ty ninday i ajajay tamy i tempolỳ agne naho nanao fagnatetse arake ty nitake i Lalànay.​—Lev. 12:2, 6-8; Lioka 2:22-24.

Fa nirehake mialoha tamy i Maria i anjelỳ tie, ‘handova ty sezan-droandria i Davida’ ty ana-dahy hatera’e sady “ho mpanjaka.” Va’e ho nirambese i Josefa naho i Maria ho raha lahibey vao ty hahateraha i Jesosy tan-tanà i Davida ao? (Lioka 1:32, 33; 2:11, 17) Va’e nieretseretse areke iareo tie fahendreagne ty mbe hihova iareo ao, le mandigne ty tari-dalan’Agnahare miomba ze raha tea’e hatao iareo.

Tsy haintika ty nihalava ty fotoagne nijanogna iareo ta Betlehema tao amparake ty niavia i mpandineke vasiagne rey tamy iareo tao. Fa haintika tie fa ‘nibeibey’ i ana-dahy iareoy tamy izay fa tsy ni-ajaja mena sasa, sady fa tagnate tragno ty nisy iareo fa tsy tan-joloke agne sasa. (Mat. 2:11) Ndra aleo iareo nijanogne ta Betlehema tao ta tie hiheregne magnavaratse mba Nazareta mbeo.

Namoake lily ty “hamonoagne ze ajaja lahilahy roe taogne latsake ta Betlehema” tao ty Heroda. (Mat. 2:16) Nahazo fampitaoagne miomba izay boake amy ty anjelin’Agnahare ty Josefa naho i Maria, le nindese iareo nilay mba Ejipta agne ty Jesosy sady tagne avao iareo amparake ty nimateza i Heroda. Tafara tatoy, le nindese’e ho a Nazareta agne ty keleia’e. Faie nagnino iareo ro tsy niheregne mba Betlehema mbeo? I Arkelaosy, ana-dahy i Heroda ty ninday ty fitondragne ta Joda tao tamy izay sady mpitondra tena mpanao didy jadogne reke. Nampitao i Josefa indray areke i anjelỳ mba tsy hiheregne a Betlehema agne. Afake niteza soa i Jesosy mba hanjare ho mpanompon’Agnahare iareo naho fa ta Nazareta tagne.​—Mat. 2:19-22; 13:55; Lioka 2:39, 52.

Haintika fa nimate taloha ty nanokafa i Jesosy ty tombotsoa hoahy ze hiaigne an-dagnitse agne ty Josefa. Hovelomegne amy ty mate mba hiaigne an-tane etoy areke reke amy ty hoavy. Ho afake hiana-draha maro boake ama’e ty ankamaroa o ndatio amy izay naho fa hifankatrea ama’e, sady ho afake hagnontane aze tie nagnino iareo ro nijanogne ta Betlehema tao avao tafara ty niterahagne i Jesosy.