Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Sare mampiseho i tafiagney naho ty banderoly ambone’e eo

1922: Zato Taogne Lasa Zay

1922: Zato Taogne Lasa Zay

‘NAGNOMEY antika fandreseagne tamy ty alala i Jesosy Kristy ty Andrianagnahare.’ (1 Kor. 15:57, Dikan-dreha ty Mpanjaka Jac-ques) Io ty andinin-teny hoahy ty taogne 1922. Nagnomey toky o Mpianatse Baiboly reo o andinin-teny iohoe fa hovalean-tsoa ty tsy fivaliha iareo. Tamo o taogne iohoe, le tena namale soa o mpitory mafana fo rehoe ty Jehovah. Nitahy iareo ty Jehovah naho fa iareo nanomboke nanao pirinty naho nampitambatse boke vaho nampiasa o radiò mba hitoriagne i talily soay. Tamy ty farampara ty taogne 1922, le vao mainke nibaribary tie nitahy o vahoa’eo indraike ty Jehovah. Afake nanao havoriambey ta Cedar Point, a Ohio, a Etazonia agne o Mpianatse Baiboly reo. Nisy voka’e lahibey tamy ty asa i fandaminagne tamy izay hatrake amy izao o havoriambey iohoe.

“ASA RAIKE TENA LAHIBEY”

Nitombo ty boke aman-gazete ilaegne naho fa nitombo ty ndaty nitoriagne. Nampiboake gazete avao ty rahalahy ta Betela i Brooklyn ao faie mbe orinasa hafa ty nanao pirinty i boke ila’e misy fogno’e matevegne rey. Faie tagnate ty volagne maromaro, le tsy afake nanao pirinty boke maro i orinasay. Le nagnontane i Rahalahy Robert Martin, i aze miandraikitse ty fanoagne pirintỳ ty Rahalahy Rutherford tie: “Afake manao pirinty vao tikagne ndra tie tsy miankigne amy i orinasay?”

Ty tragno fanoagne pirinty tamy ty Concord Street a Brooklyn, a New York agne

“Asa bey zay,” hoe ty Rahalahy Martin, “satria mila managne tragno fanoagne pirinty misy masìna fandaharagne soratse naho magnamboatse soratse amy ty vigne, manao pirinty naho mampitambatse boke tika.” Nagnofa tragno bey tamy ty 18 Concord Street a Brooklyn ao areke o rahalahio sady nisiagne ze fitaovagne nilaegne ty tao.

Fe tsy nahafale ty ndaty ila’e ze raha zay. Nitilike i tragno vaovao fanoantika pirintỳ ty sefo i orinasa nanao pirinty i bokentika talohay. Hoe reke tie: “Managne masìna fara izay ty soa nareo faie tsy misy mahay mampiasa aze. Ho simba toy naho fa afake enem-bolagne.”

Le hoe ty Rahalahy Martin tie: “Hoe maregne zay i raha nirehafe’ey. Faie hagnampe anay ty Tompo.” Maregne o raha nirehafe i Rahalahy Martin iohoe. Ty anto’e, tsiela tafara izay le afake nampiboake boke miiake 2000 isan’andro o rahalahio.

Mpiasa mitsangagne marine i masìna fanoagne pirintỳ, amy i tragno fanoagne pirintỳ ao

NDATY AGNARIVO’E TY NAHAREY I HAFATSEY TAMY TY ALALA TY RADIO

Ankoatse ty fanoagne pirinty, le nampiasa radio ka o vahoa i Jehovah-o mba hampiparitahagne i talily soay. Tamy 26 Fevrie 1922, lahady folakandro, ty nirehafa i Rahalahy Rutherford voaloha’e tamy ty radio. Tamy izay reke ro nanao ty lahajaka manao tihoe “Ndaty An-tapetrisa’e Velogne Amy Hinane Zao ro Tsy ho Mate.” Tamy ty radio atao tihoe KOG a Los Angeles, a Kalifornia a Etazonia agne ty nanoagne aze.

Ndaty 25000 eo ho eo ty naharey i fandaharagney. Maro amy iareo ty nandefa taratasy fankasitrahagne i Rahalahy Rutherford. Boake amy i Willard Ashford, mipetrake a Santa Ana, a Kalifornia agne ty raike amo o taratasy rehoe. Niderae’e reke noho i lahajaka “fanjaka sady mahaliagne” natao’ey. Hoe reke: “Nisy ndaty telo narare sady tsy afake niboake ty tan-tragno ama’ay atoa. Ndra tie natao marine i tragno’ay etoa i lahajakay, le mbe tsy ho niafake nandrambe soa avao zahay. Hasoan-draha reke fa natao tamy ty radio.”

Ty heregnandro magnarake igne le maro ty lahajaka nalaem-peo. Tamy fara ty taogne 1922 le nirehake ty Fitalakesan-davitse tie “ndaty 300000 fara fahakede’e ty naharey i hafatsey tamy ty alala ty [radio].”

Noho ty taratasy fankasitrahagne nalefa o ndatio, le nitapa-kevetse o Mpianatse Baiboly reo fa hagnoregne tragno mba hatao radio a Staten Island, tsy lavitse i Betela i Brooklyn tagne. Ie tamy ty taogne nagnarake io, le io ty nampiasae iareo mba hampiparitahagne i talily soay amy ty ndaty maro. WBBR ty niagnara o radio iohoe.

“ADV”

Tamy 15 Jona 1922, le nisy lahatsoratse tamy ty Fitalakesan-davitse tao nagnambara tie hisy havoriambey hatao a Cedar Point, a Ohio agne manomboke amy 5 Septambra hatrake amy 13 Septambra 1922. Tena nifale o Mpianatse Baiboly reo naho fa niavy ta Cedar Point agne.

Hoe ty Rahalahy Rutherford tamo o mpagnatrekeo tamy ty lahajaka voaloha’e natao’e: “Tena matoky raho fa hitahy ty havoriambey toy ty Tompo sady vao mainke hitombo mihoatse ty amparake izay ty isa o mpitorio.” Nandrisike o rahalahy naho rahavaveo mateteke ty mpizaka tamy i havoriambey ignehoe mba hitory.

Ndaty maro magnatreke i havoriambey atao a Cedar Point, a Ohio agney, tamy 1922

Tamy Joma 8 Septambra, le ndaty eo ho eo amy ty 8000 ty niavy tamy i havoriambeỳ tao. Tsy niligne iareo ty haharey i Rahalahy Rutherford hagnazava ty dika ty rehake tihoe “ADV”, i nitrea iareo tamy fanasagne aoy. Azo antoke fa maro amy i mpagnatrekey ty nahavoamareke i banderoly niholonkologne tambone i tafiagne teoy. Nanao lia lavitse boake a Tulsa, a Oklahoma, a Etazonia agne ty Arthur Clause mba hamonjeagne i havoriambeỳ. Nipay toeragne mete soa reke mba hahareiza’e i lahajaka hatao i Rahalahy Rutherford-y. Tsy mora ty haharey soa i lahajakay tamy izay satria mbe tsy nisy o fagnamafesam-peò.

“Le vata’e nitsanogne’ay soa ty rehake tsikiraidraike”

Mba tsy hagnelengelegnagne i Rahalahy Rutherford amy ireke manao lahajakay, le nanao fitaliliagne i mpitari-draharahay tie ze tara le tsy mahazo militse amy i toeragney ao. Tamy 9:30 maraindraigne, le nanomboke nirehake i reha i Jesosy amy Matio 4:17 ao ty Rahalahy Rutherford tie: “Fa antitotse ty Fanjakà i lagnitsey.” (Dikan-dreha ty Mpanjaka  Jacques) Hoe ka reke naho fa nirehake ty fomba hahareiza o ndatio ty miomba o Fanjakagne iohoe: “Ty vata tegna i Jesosy ro nagnambara tie, amy ty fotoa i fagnatreha’ey, le hitarike o asa fijinjagneo reke mba hamoriagne ty ndaty maregne naho ty ndaty tsy mivalike ho ama’e.”

Hoe ty Rahalahy Claus, i nitoboke marine i tafiagney teoy tie: “Le vata’e nitsanogne’ay soa ty rehake tsikiraidraike.” Faie ty nampalahelo, narare tampoke reke, le tsy maintsy niakatse. Tsy te ho nanao izay reke satria hai’e tie tsy ho afake hamonje i pilasi’ey sasa.

Afake minitra tsiampeampe tafara izay reke, le nanomboke tsy nagnahy. Nirehake reke tie amy ireke hiheregne hitsanogne i lahajakay, le naharey i mpagnatrekey nitehatehake mafe. Tena tsy ligne’e ty hahafantatse ty raha niseho. Nanapa-kevetse ty hanganike ambone tragno agne reke mba hahareiza’e ty tohy i lahajaka natao i Rahalahy Rutherford-y. Mbe ni-23 taogne ty Rahalahy Claus, le nahavita nanganike ambone tragno agne. Naharey soa reke tagne satria nisokake i lafinete tambone i tafon-tragnoy ao.

Faie tsy i Arthur avao ty tambone tafon-tragno ey tamy izay. Tao iaby ka ty ila’e amy i nama’e rey. Nilay mbama’e mbeo ty raike amy i nama’e rey, sady nagnontane aze tie: “O kahe, misy kelelahy vao ty ama’o agne?”

Le hoe ty Arthur tie: “Ie misy ty amako atoy.”

Le hoe ty Frank: “Tena valem-bavake ho anay rehe, trea’o vao ty banderoly miholonkologne eroy io? Misy soratse ty agnate io ao. Tsanogno soa avao ty raha rehafe i Zizỳ. a Naho vata’e mirehake reke tie ‘Ambarao, Ambarao,’ le avy le tapahegne i taly efatse mifehe aze retoa.”

Nandigne ty hirehafa i Rahalahy Rutherford i rehakey ty ry Arthur. Tsiela tafara izay, le nirehake i raha lahibey horehafe’e amy i lahajaka’ey ty Rahalahy Rutherford. Tena fale naho nafana fo reke sady va’e ho naonjo’e aza ty feo’e, le nirehake tie: “Atorò tie tena tsy mivalike sady Vavolombelo i Tompo nareo. Tohizo avao i alỳ amparake ty haharava i Babilona. Ambarao mbao mbao i hafatsey. Tsy maintsy fanta ty tontolo toy fa i Jehovah ty Andrianagnahare, le i Jesosy Kristy ro Mpanjaka ty mpanjaka naho Tompo ty tompo. Tsy misy hoe’e ty andro androany toy. Henteo fa manjaka i Mpanjakay. Inareo ro irake mampahafantatse izay. Naho izay areke, le ambarao, ambarao, ambarao i Mpanjakay naho ty Fanjakà’e!”

Le avy le nitapahe i Arthur naho i rahalahy nama’e rey i taly mamehe i banderolỳ, le nizotso i rahay. Izao ty rehake tamy i banderolỳ tao, mifagnarake amy i rehake tihoe “ADV-y”: “Ambarao i Mpanjakay naho i Fanjakagney.”

ASA TENA LAHIBEY

Nagnampe o rahalahio o havoriambey ta Cedar Point agne iohoe mba hifantoke amy ty fitoriagne i talily soa miomba i Fanjakagney, sady hafana fo naho ho fale. Izao ty nisorate ty mpisava lalagne raike boake a Oklahoma, a Etazonia agne toy: “Nitory tamy ty faritse maro ndaty miasa kariera agne zahay. Tena mahantra ty ndaty amo o faritse iohoe.” Nirehake reke fa mateteke o ndatio ro mitagny naho fa maharey ty hafatse boake amy ty gazete atao tihoe Taon-kasambaragne. Hoe ka reke tie: “Tena fale zahay satria afake mampionogne iareo.”

Nitsapa o Mpianatse Baiboly reo fa tena meke i hafa i Jesosy amy Lioka 10:2 aoy tie: “Bey i vokatsey fa ty mpiasa ro tsiampe.” Tamy ty fara o taogne iohoe, le tena maro ty rahalahy naho ty rahavave nitapa-kevetse hagnambara i talily soay amy ty toeragne lavitse arake ze vita iareo.

a Natao tihoe “Zizy” ty Rahalahy Rutherford kindraike satria fa nisy fotoagne reke nanao ty asa o zizio ta Missouri, a Etazonia agne.