Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

SE SAU‵TALAGA MO TE TUAKOI

Kaia e Fakamanatu ei te Mate o Iesu?

Kaia e Fakamanatu ei te Mate o Iesu?

A te mea telā e ‵soko mai ko te sau‵talaga a se Molimau a Ieova e tokotasi mo tena tuakoi. Ke na fakaataata i ‵tou mafaufau me ko toe foki atu se Molimau e igoa ki a Melali ki te fale o se fafine e igoa ki a Seela.

“KE FAI FAELOA TE MEA TENEI MO FAI SE FAKAMASAUAGA KI A AU”

Melali: Talofa Seela. Ko oko eiloa i te gali i te taimi ne lavea ei ne au a koe i te Fakamanatuga o te mate o Iesu Keliso i te vaiaso ko teka. * Se a tau faka‵tau ki te fakatasiga?

Seela: Ko oko eiloa i toku fiafia me ne kau atu au, kae e fai ‵tonu atu au me ne seki malamalama katoatoa au i mea kolā ne fakamatala mai i ei. Ne lagona ne au a mea e uiga ki tino kolā ne fakamanatu ne latou a te aso fanau o Iesu i te Kilisimasi mo tena toetuga i te Eseta, kae ne seki lagona aka eiloa ne au se tino ne fakamanatu ne ia tena mate.

Melali: E tonu, e lauiloa eiloa i te lalolagi kātoa a te fakamanatuga o te Kilisimasi mo te Eseta. Kae e mafau‵fau a Molimau a Ieova me se mea tāua ke fakamasaua a te mate o Iesu. Kafai e avanoa malie koe, e fiafia au ke fakaasi atu a pogai mō te mea tenei.

Seela: ‵Lei. E avanoa malie au.

Melali: A te ‵tonuga loa, e fakamanatu ne Molimau a Ieova a te mate o Iesu ona ko te mea ne fakatonu atu a ia ki ana soko ke fai penā. Mafaufau ki mea ne ‵tupu i te po kae koi tuai o mate a Iesu. E masaua ne koe a te ‵kaiga fakapito telā ne fai ne ia mo ana soko fakamaoni?

Seela: Koe e fakauiga ki te ‵Toe ‵Kaiga i te Afiafi?

Melali: Ko ia tenā. E taku foki ki te ‵Kaiga a te Aliki i te Afiafi. I te ‵kaiga tenā, ne tuku atu ei ne Iesu a fakatonuga manino ‵lei ki ana soko. Fakamolemole, e mafai o faitau mai ne koe ana pati i te Luka 22:19?

Seela: ‵Lei. “Ne puke foki ne ia te falaoa, fai te fakafetai, tofitofi, kae tuku atu ki a latou, ana muna: ‘E fakauiga te mea tenei ki toku foitino telā ka tuku atu mō koutou. Ke fai faeloa te mea tenei mo fai se fakamasauaga ki a au.’”

Melali: Fakafetai lasi. Onoono ki te fakatonuga a Iesu i te fakaotiga o te fuaiupu tenā: “Ke fai faeloa te mea tenei mo fai se fakamasauaga ki a au.” Kae mai mua o fakatonu atu ki ana soko ke masaua a ia, ne fakaasi faka‵lei atu ne Iesu a mea kolā e ‵tau o masaua ne latou e uiga ki a ia. Ne fai atu a ia me ka tuku atu tena ola mō ana soko. Ne fakaasi atu foki ne Iesu a te manatu tenei i tugapati tai ‵pau kolā ne fakamau i te Mataio 20:28. E faitau penei: “E pelā mo te Tama a te tagata, ne seki vau ke tavini mai a tino ki a ia, kae ke tavini atu ki tino kae tuku atu foki tena ola e pelā me se togiola mō tino e tokouke.” Ke fakamatala fakatoetoe atu, tenā te pogai e maopoopo ei a Molimau a Ieova i tausaga takitasi i te aso telā ne fakamanatu ei te mate o Iesu—ke masaua a te taulaga togiola ne ofo atu ne Iesu. Ne fai ne tena mate ke mafai ei o maua ne tino faka‵logo katoa a te ola.

KAIA NE MANAKOGINA EI A TE TOGIOLA?

Seela: Ne lagona ne au a tino e fai‵pati me ne mate a Iesu ko te mea ke maua ne tatou a te ola. Kae e taku ‵tonu atu ne au, me ne seki mafai eiloa o malamalama au i te fakatokaga tenā.

Melali: E se ko koe fua tokotasi ne fai penā, e Seela. E ‵loto ‵ki eiloa a te mataupu e uiga ki te taulaga togiola a Iesu. Kae e tasi o toe munatonu tafasili i te gali i te Muna a te Atua. Kae e a, koi lava loa tou taimi ke faka‵soko tāua?

Seela: Ao, koi lava loa.

Melali: ‵Lei. Ne fatoa oti ne faitau au ki te mataupu e uiga ki te togiola, kae ka taumafai au ke fakamatala atu i se auala faigofie.

Seela: ‵Lei la.

Melali: Ko te mea ke malamalama i te togiola, e ‵tau o maina muamua tatou i te tulaga telā ne māfua mai i a Atamu mo Eva i te taimi ne agasala ei lāua i te fatoaga o Etena. Ke fesoasoani mai ke maina tāua i te kinauga telā ne aofia i ei, ke fai‵tau fakatasi tāua ki te Loma 6:23. Fakamolemole, e mafai o faitau mai ne koe te fuaiupu tenā?

Seela: ‵Lei. E fai mai i ei: “Me i te ‵togi o te agasala ko te mate, a ko te meaalofa telā e tuku mai ne te Atua ko te ola se-gata-mai i a Keliso Iesu te ‵tou Aliki.”

Melali: Fakafetai lasi. Ke iloilo aka ne tāua a pati konā. Muamua la, mafaufau ki te auala e kamata ei te fuaiupu: “Me i te ‵togi o te agasala ko te mate.” A te mea tenei se tulafono faigofie telā ne fai ne te Atua i te kamataga o tala fakasolopito o tino—te ‵togi, io me ko te fakasalaga o te agasala, ko te mate. E tonu, i te kamataga, e seai se tino ne agasala. Ne faite a Atamu mo Eva ke ‵lei katoatoa kae ne ‵tau o fa‵nau mai foki lā tama‵liki mo te tulaga ‵lei katoatoa. Tela la, ne seai eiloa se pogai mō so se tino ke mate. Ne maua ne Atamu mo Eva mo lā tama‵liki a te fakamoemoega ke ola fia‵fia ki te se-gata-mai. Kae e pelā mo te mea e iloa ne tatou, ne seki taunu eiloa a mea konā, ne?

Seela: Ikai. Ne ‵kai a Atamu mo Eva ki te fuataga ne fakatapu.

Melali: Ko ia eiloa tenā. Kae i te taimi ne ‵kai ei lāua ki ei—ne filifili a Atamu mo Eva ke se faka‵logo lāua ki te Atua—tenā ne agasala ei lāua. A te ‵tonuga loa, ne filifili eiloa lāua ke fai mo fai ne tino sē ‵lei katoatoa, io me ne tino agasala. Ne maua eiloa a te ikuga fakamataku tenā ne Atamu mo Eva, kae e penā foki loa mo lā tama‵liki katoa.

Seela: Se a te mea e fakauiga koe ki ei?

Melali: Ia, kāti e mafai o fakaaoga ne au se tala fakatusa. Ke ‵sili atu muamua au ki a koe, e fiafia sāle koe ki te ‵tao falaoa?

Seela: Ao! E fiafia malosi au ki ei.

Melali: Mafaufau la me e isi sau kāpa tao falaoa fou kae gali. A koi tuai o fakaaoga ne koe, kae to ki te fola telā ne ‵koko ei. Nei la, ne a mea e ‵tupu ki so se falaoa e tao ne koe i te kāpa tenā? E a, ka se lavea atu foki a te fakailoga ‵koko tenā?

Seela: Ao, e tonu.

Melali: I se auala tai ‵pau, i te taimi ne filifili aka ei a Atamu mo Eva ke se faka‵logo ki te Atua, ne maua ne lāua a te fakailoga “‵koko,” io me ko te tulaga lailai ona ko te agasala mo te tulaga sē ‵lei katoatoa. Kae ona ko te mea ne agasala lāua a koi tuai o fai lā tama‵liki, ne fa‵nau mai lā tama‵liki katoa mo te tulaga “‵koko” tenā. Ne fa‵nau mai a latou katoa mo te tulaga agasala. I te Tusi Tapu, e se fakasino atu fua a te “agasala” ki se faifaiga, kae e penā foki ki te tulaga telā ne togi mai ki a tatou. A te ikuga la, faitalia me ne seki fai ne koe mo au se mea ‵se—ne seki fa‵nau mai foki tāua i te taimi ne agasala ei a Atamu mo Eva—tenā foki eiloa te taimi ne fakamasei ei ne Atamu mo Eva a tatou, lā tama‵liki mo ‵tou tama‵liki katoa, ki se olaga sē ‵lei katoatoa kae agasala telā e iku atu ki te mate. I te taimi ne fai‵tau ei tāua ki te Loma 6:23, a te ‵togi o te agasala ko te mate.

Seela: E foliga sē ‵lei mai te mea tenā. Kaia ne ‵tau ei o logo‵mae a tino katoa ona ko te agasala a Atamu mo Eva?

Melali: E tonu koe—e foliga sē ‵lei mai te mea tenā. Kae e uke atu foki a mea e aofia i ei. Ona ko tena fakamaoni ‵lei katoatoa, ne fakaiku aka ei ne te Atua me e ‵tau o ‵mate a Atamu mo Eva ona ko te lā agasala, kae e ne seki tuku tiaki tatou, lā tama‵liki, e aunoa mo se fakamoemoega. Ne fakatoka ne te Atua se auala ke ‵sao atu ei tatou mai te tulaga matagā tenei. Tenā eiloa te aoga o te taulaga togiola a Iesu. Ke toe onoono ki te Loma 6:23. Mai tua o te faiatuga me i te “‵togi o te agasala ko te mate,” e fai mai te fuaiupu: “A ko te meaalofa telā e tuku mai ne te Atua ko te ola se-gata-mai i a Keliso Iesu te ‵tou Aliki.” Tela la, ko te mate o Iesu telā ne ‵tala mai i ei a te auala ke ‵sao atu tatou mai te agasala mo te mate. *

TE ‵TOGIOLA—TE ‵TOE MEAALOFA SILI A TE ATUA

Melali: E isi aka foki se fakamatalaga i te fuaiupu tenei telā e fia fakaasi atu ne au ki a koe.

Seela: Se a te mea tenā?

Melali: Onoono la ki pati i te fuaiupu tenā: “A ko te meaalofa telā e tuku mai ne te Atua ko te ola se-gata-mai i a Keliso Iesu te ‵tou Aliki.” Nei la, kafai a Iesu ko te tino telā ne logo‵mae kae mate mō tatou, mai te tukuatuga o tena ola mō tatou, kaia e fakasino atu ei a te fuaiupu e uiga ki te togiola e pelā me ko te “meaalofa telā e tuku mai ne te Atua”? Kaia e seki fai mai me i “te meaalofa ne tuku mai ne Iesu”? *

Seela: Hmm. E se iloa ne au.

Melali: Ia, ne faite ne te Atua a Atamu mo Eva, kae ko Ia ko te tino telā ne agasala lāua ki ei i te taimi ne seki faka‵logo ei lāua i te fatoaga o Etena. Kāti ne logo‵mae malosi a Ia i te taimi ne ‵teke atu ei ana tama faka-te-foitino tokolua muamua ki a ia. Kae ne taku fakavave mai ne Ieova a te faka‵leiga ki ei. * Ne fakatoka ne ia ke vau sena tama faka-te-agaga e tokotasi ki te lalolagi, ke ola e pelā me se tagata ‵lei katoatoa, kae sili atu i ei, ke ofo atu tena ola e pelā me se taulaga togiola. Tela la, a te fakatokaga kātoa o te togiola se meaalofa mai te Atua. E isi aka foki se auala telā e fai ei te togiola mo fai se meaalofa mai te Atua. Kai mafaufau aka eiloa koe ki lagonaga o te Atua i te taimi ne tamate ei a Iesu?

Seela: Ikai, ailoga loa.

Melali: E lavea ne au a mea ta‵fao i te koga mai mua o tou fale. Ko tena uiga, e isi ne au tama‵liki.

Seela: Ao, e tokolua—se tamaliki tagata mo se tamaliki fafine.

Melali: E pelā me se mātua, mafaufau malie aka ki lagonaga o te Tamana faka-te-lagi o Iesu, ko Ieova te Atua, i te aso ne mate ei a Iesu. Au e fakauiga pelā, ne pefea ana lagonaga i te taimi ne kilokilo ifo ei a ia i te taimi ne puke fakapagota tena Tama fagasele, fakatauemu atu ki ei, kae fusufusu foki ana mata? Kae ne pefea foki a lagonaga o te Tamana i te taimi ne ‵tuki atu ei tena Tama ki se pou lakau kae tuku i ei ke mate malielie i se auala fakalogo‵mae?

Seela: Kāti ne logo‵mae ‵ki eiloa a ia. Au seki mafaufau aka eiloa penā muamua!

Melali: E tonu, e se mafai eiloa o fai atu ne tatou a lagonaga ‵tonu o te Atua i te aso tenā. Kae e iloa ne tatou me e isi ne ana lagonaga, kae e iloa foki ne tatou a te pogai ne talia ei ne ia a mea katoa konei ke ‵tupu. E fakamatala mai eiloa i se auala gali ki a tatou i se tusi faitau lauiloa, ko te Ioane 3:16. Fakamolemole, e mafai o faitau mai ne koe?

Seela: Ao. E fai mai: “Ona ko te lasi o te alofa o te Atua ki te lalolagi ne tuku mai ei ne ia tena Tama fagasele e tokotasi, ko te mea ke se fakaseai atu so se tino e fakatuanaki ki a ia kae ke maua ne ia te ola se-gata-mai.”

A te taulaga togiola ko te ‵toe fakaasiga sili o te alofa

Melali: Fakafetai lasi eiloa. Toe onoono ki te kamataga o te fuaiupu tenā. E fai mai: “Ona ko te lasi o te alofa o te Atua ki te lalolagi.” Tenā te manatu tāua—ko te alofa. Ne fakaosofia a te Atua ne te alofa ke uga mai tena Tama ke mate mō tatou. A te ‵tonuga loa, a te taulaga togiola ko te ‵toe fakaasiga sili o te alofa. Kae tenā eiloa te pogai e maopoopo ei a Molimau a Ieova i tausaga takitasi ke fakamanatu a te mate o Iesu. E a, e fesoasoani atu a te sau‵talaga tenei?

Seela: Ao, ko oko eiloa i te fesoasoani. Fakafetai lasi eiloa mō te avanoaga ke fakamatala mai ne koe a te mea tenei.

E isi sau mataupu faka-te-Tusi Tapu ne mafaufau koe ki ei? E mata, e fia iloa ne koe so se talitonuga io me ne faifaiga fakalotu a Molimau a Ieova? Kafai e fia iloa ne koe, sa fakatalave o fesili atu ki se tokotasi o Molimau a Ieova. Ka fiafia eiloa a ia o sau‵tala fakatasi mo koe.

^ pala. 5 E maopoopo a Molimau a Ieova, fakatasi i te tausaga, i te aso o te mate o Iesu ke fakamasaua ei tena taulaga. E pakū eiloa a te aso tenā i te tausaga tenei ki te Aso Lima, Apelila po 3.

^ pala. 32 Ka fakamatala mai i se mataupu mai mua i te fakasologa tenei o mataupu, a te auala ne tuku mai ei ne te taulaga togiola a Iesu a te auala ke ‵sao atu ei tatou mai te agasala, e pelā foki mo mea e ‵tau o fai ke maua ei ne tatou a mea aoga mai te togiola.

^ pala. 36 E ‵tusa mo te Tusi Tapu, a te Atua mo Iesu ne tino e tokolua kese‵kese. Ke maua a nisi fakamatalaga, ke onoono ki te mataupu e 4 o te tusi ko te Ne a Mea e Akoako ‵Tonu Mai i te Tusi Tapu?, telā ne ‵lomi ne Molimau a Ieova.

^ pala. 38 Ke onoono ki te Kenese 3:15.