Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

YUMI FOLEM FASIN BLONG BILIF BLONG OLGETA | REBEKA

!Hem i “Glad Blong Go”!

!Hem i “Glad Blong Go”!

SAN i stap godaon. Rebeka i lukluk i go long ol hil mo bigfala open ples raonabaot long hem. Plante wik finis, hem i sidaon long baksaed blong kamel, mo i lan finis blong wokbaot long kamel we i lei i go long wan saed afta long narasaed. Naoia, ples blong hem Haran i stap plante handred kilometa longwe, long saed i go long not is. Maet hem i no moa save luk famle blong hem bakegen. Yumi save se hem i mas gat plante kwestin long saed blong laef blong hem long fiuja. Naoia, klosap hem i kasem ples we hem i wantem go long hem, taswe hem i mas tingting strong long ol kwestin ya.

Longfala laen blong ol kamel ya i pastru long plante ples long Kenan, mo naoia i kasem wan ples we i had moa, hemia Negeb. (Jenesis 24:62) Ating Rebeka i luk sam sipsip long ples ya. Graon ya i drae mo i strong tumas blong planem kakae long hem, be i gat gras blong ol sipsip. Olfala man we i lidim hem i luksave ples ya. !Hem i wantem tumas blong talemaot gud nius ya se Rebeka bambae i mared long Aesak! Be ating Rebeka i stap tingbaot se: ‘?Laef blong mi long kantri ya bambae i olsem wanem? ?Man blong mi Aesak, bambae i olsem wanem?’ !Hem i neva luk Aesak! ?Bambae Aesak i laekem hem? ?Mo hem bambae i laekem Aesak?

Long plante kantri tede, i narakaen blong wan man i jusum wan woman, blong narafala i mared long hem. Be long sam kantri, fasin ya i gud nomo. Nomata wanem kantri yu stap long hem, ating bambae yu agri se Rebeka i no save wanem samting bambae i kamaot long laef blong hem. Taswe, yumi luksave se hem i wan woman we i no fraet mo i gat strong bilif. Yumi tu yumi nidim tufala fasin ya taem i gat ol jenis long laef blong yumi. Rebeka i gat sam narafala nambawan fasin tu we oli joen wetem bilif.

“MI GO KAREM WOTA I KAM, BLONG OL KAMEL BLONG YU”

Yes, hemia wan bigfala jenis long laef blong Rebeka. Be samting ya i stat long ples blong hem nomo, taem hem i stap mekem ol wok blong hem. Rebeka i gruap long taon ya Haran long Mesopotemia. Papa mo mama blong hem, tufala i no sem mak long ol narafala man long taon ya. Tufala i wosipim Jehova, be ol narafala oli wosipim god blong mun we nem blong hem Sin.​—Jenesis 24:50.

Rebeka i kam wan yangfala we i naes tumas, mo hem i no les. Hem i gat strong tingting mo paoa, mo hem i gat klin fasin. Papa mo mama blong hem, tufala i gat naf mane blong pem ol man blong wok, be tufala i no mekem long Rebeka olsem we hem i wan kwin. Tufala i tijim hem blong i wok had. Olsem ol narafala woman long taem bifo, Rebeka i mekem ol strong wok, olsem karem wota i kam long haos. Evri sapa, hem i leftemap wan bigfala botel, i putum long solda blong hem, mo i wokbaot i go long wel.​—Jenesis 24:11, 15, 16.

Wan dei, afta we hem i fulumap wota long botel blong hem, wan olfala man i ron i kam, mo i askem se: “?Plis, yu save givim smol wota long botel blong yu blong mi dring?” !Man ya i askem wan smol samting nomo, mo i askem long fasin we i kaen tumas! Rebeka i luksave se man ya i mekem wan longfala trip. Ale, hem i karemaot botel wota long solda blong hem, mo i givim wota long hem. Hem i no givim smol nomo, be i kafsaedem gudfala klin wota we i kolkol gud, blong man ya i dring olsem we hem i wantem. Rebeka i luk ten kamel blong man ya we oli stap nildaon klosap. Be ples blong wota blong ol anamol, i drae. Rebeka i luk we olfala man ya i stap wajem hem long kaen fasin, mo hem i wantem mekem i gud long hem. Ale hem i talem se: “Yu wet. Bambae mi go karem wota i kam, blong ol kamel blong yu tu oli save dring olsem we oli wantem.”​—Jenesis 24:17-19.

Yu traem tingbaot. Rebeka i no talem nomo se bambae i givim smol wota long ol kamel, be hem i talem se oli save dring olsem we oli wantem. !Sipos wan kamel i tosta, hem i save dring bitim 95 lita wota, wantaem nomo! Sipos ol ten kamel oli tosta, bambae Rebeka i had wok blong plante aoa. Folem ol tok long Baebol, i luk olsem se ol kamel ya oli no tosta tumas. a Be Rebeka i no save samting ya, taem hem i talem se bambae i karem wota blong olgeta. Hem i rere blong wok strong from we i wantem tumas blong mekem i gud long olfala man ya we i jes kam long ples blong hem. Man ya i glad, mo i wajem Rebeka taem hem i go kam blong fulumap botel blong hem mo kafsaedem, gogo ples blong wota blong ol anamol i fulap.​—Jenesis 24:20, 21.

Rebeka i wok had mo i tekem ol narafala oli kam long haos

Eksampol blong Rebeka i save tijim yumi tede. Olsem Baebol i talem finis, yumi stap long wan taem we “ol man oli save tingbaot olgeta nomo,” be oli no wantem mekem wan samting blong givhan long narafala. (2 Timoti 3:1-5) Ol Kristin we oli stap traehad blong blokem fasin ya, oli save tingbaot yangfala woman ya long Baebol, we i gobak long wel bakegen mo bakegen, blong fulumap botel blong hem.

Rebeka i haremsave se olfala man ya i stap wajem hem. Be man ya i no stap lukluk nogud long hem. Hem i wajem hem from we i sapraes tumas, mo i glad. Taem ol kamel oli dring finis, hem i givim presen long Rebeka, hemia gol ring mo jen. Mo hem i askem se: “Plis yu talem long mi. ?Nem blong papa blong yu hu? Mi wetem ol man blong mi, mifala i stap lukaot ples blong slip. ?Yu ting se mifala i save kam stap long haos blong hem?” Taem Rebeka i tokbaot famle blong hem, olfala man ya i glad moa. Maet Rebeka i hareap nomo blong talem se: “Long haos blong mifala, i gat ples we yufala i save stap long hem, mo i gat ples tu blong ol kamel ya, mo i gat fulap kakae blong olgeta i stap.” Hemia wan bigfala samting, from we i gat sam narafala tu we oli stap wokbaot wetem olfala man ya. Ale, Rebeka i resis i go fastaem blong talemaot long mama blong hem samting we i hapen.​—Jenesis 24:22-28, 32.

I klia se, papa mo mama blong Rebeka, tufala i tijim hem blong i tekem ol narafala oli kam long haos. Hemia tu wan fasin we i stap lus tede, mo from samting ya, i gud yumi folem fasin blong bilif blong yangfala woman ya we i kaen. Sipos yumi gat bilif, bambae yumi glad blong tekem ol narafala man oli kam long haos blong yumi. Jehova i gat fasin ya, mo hem i givim presen long gladhat blong hem. Hem i wantem se ol man we oli wosipim hem oli mekem sem mak. Taem yumi tekem olgeta we maet oli no save givim bak wan samting long yumi oli kam long haos blong yumi, yumi mekem Papa blong yumi long heven i glad.​—Matiu 5:44-46; 1 Pita 4:9.

“YU GO LUKAOT WAN WOMAN BLONG PIKININI BLONG MI”

?Hu ya olfala man ya long wel? Hem i wan man blong wok blong Ebraham. Mo Ebraham i brata blong bubu man blong Rebeka. Taswe papa blong Rebeka, we nem blong hem Betuel, i glad blong tekem olfala ya i kam long haos blong hem. Ating olfala man blong wok ya, hemia Eliesa. b Famle ya i givim kakae long hem, be bifo we hem i kakae, hem i wantem talemaot from wanem hem i kam. (Jenesis 24:31-33) Ating hem i hareap blong eksplenem, from we hem i luk se God blong hem, Jehova, i stap blesem wokbaot blong hem. ?Hem i blesem olsem wanem?

Yu traem tingbaot taem ya we Eliesa i storian long Betuel, papa blong Rebeka, mo Laban, brata blong Rebeka, i lesin gud. Eliesa i talem long tufala se Jehova i blesem Ebraham bigwan long Kenan, mo hem mo Sera tufala i gat wan pikinini, nem blong hem Aesak, we bambae i kasem evri samting blong Ebraham. Hem i talem se Ebraham i sanem hem i kam long Haran blong i mekem wan impoten wok: Hem i mas lukaot wan woman we i kamaot long famle blong Ebraham, blong i mared long Aesak.​—Jenesis 24:34-38.

Eliesa i mekem wan strong promes long Ebraham se bambae i no jusum wan woman Kenan blong Aesak. ?From wanem? From we ol man Kenan oli no wosipim Jehova God, mo oli no respektem hem. Ebraham i save se bambae Jehova i panisim ol man ya from ol rabis fasin blong olgeta. Mo Ebraham i no wantem nating we pikinini blong hem Aesak we hem i lavem tumas, i joen long ol man ya mo ol rabis fasin blong olgeta. Mo tu, hem i save se pikinini blong hem i gat impoten wok ya blong givhan blong mekem promes blong God i kamtru.​—Jenesis 15:16; 17:19; 24: 2-4.

Eliesa i storian long tufala se taem hem i kasem wel long Haran, hem i prea long Jehova God. Hem i askem long Jehova blong i jusum yangfala woman we bambae Aesak i mared long hem. ?Bambae God i jusum woman ya olsem wanem? Eliesa i askem long God blong i sanem gel we Aesak bambae i mared long hem i kam long wel. Mo taem hem i askem gel ya blong givim wota long hem blong dring, gel ya i mas givim, mo i mas talem tu se bambae i karem wota blong ol kamel blong Eliesa. (Jenesis 24:12-14) ?Hu i mekem olsem? !Rebeka! ?Yu ting se Rebeka i harem olsem wanem, sipos hem tu i stap lesin long stori blong Eliesa?

Stori blong Eliesa i tajem hat blong Betuel mo Laban, nao tufala i talem se: “!Samting ya i kamaot long Hae God ya!” Ale, oli mekem promes se Rebeka bambae i mared wetem Aesak, mo oli givim presen folem kastom blong olgeta. (Jenesis 24:50-54) ?Hemia i min se Rebeka i folem tingting blong olgeta nomo be i no save talemaot tingting blong hem?

Sam wik bifo, Eliesa i askem sem kwestin long Ebraham se: “?Be sipos mi jusumaot wan gel olsem, nao hem i no save biaen long mi blong kam long ples ya, bambae i olsem wanem?” Ebraham i ansa se: “Promes ya blong yu bambae i no moa holem yu nao.” (Jenesis 24:39, 41) Eliesa i glad tumas blong faenem wan woman blong Aesak, taswe long nekis moning, hem i askem sipos Rebeka i save aot wetem olgeta long dei ya nomo blong gobak long Kenan. Be famle blong hem i wantem se hem i stap ten dei bakegen wetem olgeta. Mo oli wantem save tingting blong Rebeka long samting ya tu. Ale, oli tokbaot gogo, oli talem se: “Yu wet. Yumi singaot gel ya i kam blong yumi harem tingting blong hem.”​—Jenesis 24:57.

Hemia wan bigfala desisen we Rebeka i mas mekem. ?Bambae hem i talem wanem? From we papa blong hem mo brata blong hem i sore long hem, ?bambae hem i yusum samting ya olsem eskius blong i no moa folem desisen ya we bambae i jenisim laef blong hem? ?No hem i gat tingting se i wan bigfala blesing blong mekem samting we i klia se Jehova i stap lidim? Ansa blong hem i soemaot tingting we hem i gat long bigfala jenis ya we i kamaot kwiktaem long laef blong hem, wan jenis we i save mekem hem i fraet. Taem oli askem long hem se, “?Yu yu glad blong go wetem hem naoia?” hem i talem se: “Yes, i gud nomo.”​—Jenesis 24:58.

!Rebeka i gat nambawan tingting! Tede, maet yumi no folem ol semfala kastom long saed blong mared, be yumi save lanem plante samting long stori blong Rebeka. Rebeka i no ting se samting we hem i wantem i impoten, be hem i tingbaot samting we God blong hem Jehova, i wantem. Tede, Baebol i stap yet olsem nambawan buk blong givim advaes long mared. Hem i soemaot wanem kaen man no woman yumi mas jusum, mo olsem wanem blong mekem gud ol wok blong yumi long mared. (2 Korin 6:14, 15; Efesas 5:28-33) I gud yumi folem eksampol blong Rebeka mo traehad oltaem blong mekem samting we God i wantem.

“?MAN YA LONGWE . . . NEM BLONG HEM HU?”

Betuel mo famle blong hem i talem gudfala toktok blong blesem Rebeka, we oli lavem hem tumas. Mo oli sanem wan woman we i lukaot long Rebeka taem hem i smol, nem blong hem Debora, wetem sam narafala gel blong wok, i go wetem Rebeka mo Eliesa mo ol man blong hem. (Jenesis 24:59-61; 35:8) I no longtaem, oli stap afsaed long Haran. Trip blong olgeta i longfala olsem 800 kilometa, mo maet i tekem tri wik. I had blong sidaon long baksaed blong kamel longtaem olsem. Rebeka i luk plante kamel long laef blong hem, be maet hem i no bin sidaon long baksaed blong kamel plante taem. Baebol i talem se famle blong hem i lukaot long ol sipsip, be i no talem se oli stap wokbaot i go long ol defren ples long ol kamel, blong pem mo salem ol samting. (Jenesis 29:10) !Plante man we oli mekem wan sot trip nomo long kamel, oli komplen se i mekem bodi blong olgeta i soa!

Nating se i olsem wanem, be yumi save se Rebeka i stap tingbaot nomo laef blong hem long fiuja. Ating hem i askem plante kwestin long Eliesa, blong save moa long Aesak mo famle blong hem. Maet long naet, oli sidaon raon long faea long open ples, mo olfala man ya i tokbaot promes we Jehova i mekem long fren blong Hem, Ebraham. God i promes blong givim wan pikinini long Ebraham we bambae i karem blesing i kam long olgeta man. ?Yu ting se Rebeka i harem olsem wanem, taem hem i kasem save se man blong hem Aesak, mo hem tu, bambae tufala i givhan blong mekem promes ya blong Jehova i kamtru? !Ating hem i glad bitim mak, be maet hem i fraet smol tu!​—Jenesis 22:15-18.

Sam man nomo oli gat gudfala fasin ya tingting daon, olsem Rebeka

Afta we ol dei oli pas, oli kasem ples ya Negeb, we yumi tokbaot long stat blong stori ya. Taem san i stap godaon, Rebeka i luk wan man we i stap wokbaot long open ples. Man ya i stap tingting dip. Maet Rebeka i no wet blong kamel blong hem i nildaon, from we Baebol i talem se hem “i jamdaon long kamel blong hem.” Nao hem i talem se: “?Man ya longwe we i stap wokbaot i kam, nem blong hem hu?” Taem hem i harem se nem blong hem Aesak, hem i pulum kaliko we i goraon long solda blong hem, i kam antap blong kavremap hed blong hem. (Jenesis 24:62-65) ?From wanem? Hemia i soemaot bigfala respek long man ya we bambae hem i mared long hem. Maet samfala tede oli ting se fasin ya blong soemaot respek olsem, i blong bifo nomo. Be yumi evriwan, ol man mo ol woman tu, yumi save lanem samting long Rebeka. ?Hu long yumi i no nid blong kamgud moa long nambawan fasin ya, blong mekem tingting blong yumi i stap daon?

Aesak i gat klosap 40 yia, mo hem i stap harem nogud from we tri yia bifo, mama blong hem Sera i ded. Samting ya i soemaot se Aesak i wan man we i gat lav, mo filing blong hem i sofsof. !I wan bigfala blesing taem wan man olsem i faenem wan woman we i wok had, i laekem blong tekem ol man oli kam long haos blong hem, mo i gat tingting daon! ?Olsem wanem? ?Tufala i laeklaekem tufala? Baebol i talem se Aesak “i lavem gel ya tumas.”​—Jenesis 24:67; 26:8.

Nating se 3,900 yia i pas finis, be i isi yet blong lavem Rebeka from ol gudfala fasin blong hem. Hem i no fraet, i wok had, i tekem ol narafala oli kam long haos blong hem, mo tingting blong hem i stap daon. Nating se yumi yangfala no yumi olfala, yumi man no yumi woman, be i gud yumi evriwan i folem fasin blong bilif blong Rebeka.

a Klosap i tudak nao. I no gat wan samting long stori ya blong soemaot se Rebeka i stap plante aoa long wel ya, mo famle blong hem i slip finis taem hem i kambak long haos. Mo i no gat wan long famle we i kam lukaot hem from we i tektaem tumas.

b Nem blong Eliesa i no stap long stori ya, be i luk olsem se hem nao we Ebraham i sanem. Taem Ebraham i no gat pikinini yet, hem i talem se bambae i givim graon blong hem long Eliesa, from we i trastem gud hem, mo i olfala moa long ol narafala man blong wok blong hem. Olfala man long stori ya i gat sem fasin olsem Eliesa.​—Jenesis 15:2; 24:2-4.