Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

 ETUKULWA 14

Nghee to dulu okuxumifa komesho ehafo moukwaneumbo weni

Nghee to dulu okuxumifa komesho ehafo moukwaneumbo weni
  • Oshike sha pumbiwa opo omushamane a ungaunge noukwaneumbo waye monghedi iwa?

  • Ongahelipi omukainhu ta dulu okuwanifa po oshinakuwanifwa shaye moukwaneumbo nomupondo?

  • Okukala omudali muwa osha kwatela mo shike?

  • Ongahelipi ounona tava dulu okuxumifa komesho ehafo moukwaneumbo?

1. Oshinima sha fimanenena shilipi tashi xumifa komesho ehafo loukwaneumbo?

JEHOVA KALUNGA okwa hala oukwaneumbo weni u kale wa hafa. Eendjovo daye, Ombibeli, otadi yandje ewiliko li na sha noshilyo keshe shoukwaneumbo, tadi yelifa onghandangala oyo Kalunga a hala oshilyo keshe shi dane. Ngeenge oilyo youkwaneumbo tai wanifa po oinakuwanifwa yayo metwokumwe nomayele aKalunga, oidjemo ohai kala ihafifa neenghono. Jesus okwa ti: “Ovanelao ovava tava udu eendjovo daKalunga ndee tave di diinine.” — Lukas 11:28.

2. Ehafo loukwaneumbo ole likolelela kokudimina kwetu shike?

2 Ehafo loukwaneumbo ole likolelela unene kokudimina kwetu kutya oukwaneumbo owa totwa po kuJehova, oo Jesus e mu ifana “Tate yetu.” (Mateus 6:9) Oukwaneumbo keshe kombada yedu ou li po omolwaTate yetu yomeulu, noku shii lela osho hashi hafifa omaukwaneumbo. (Ovaefeso 3:14, 15) Ombibeli otai hongo shike shi na sha nonghandangala yoshilyo keshe moukwaneumbo?

OUKWANEUMBO OWA TOTWA PO KU-KALUNGA

3. Ombibeli oya yelifa ngahelipi shi na sha nehovelo loukwaneumbo wovanhu, nomolwashike tu shii kutya osho tai popi oshoshili?

3 Jehova okwa shitile ovanhu votete, Adam naEva, ndele te va  hombolifa va kale omushamane nomukulukadi. Okwa li e va tula meduparadisa liwa — oshikunino shaEden — ndele te va lombwele va dale ounona. Jehova okwa ti: “Dalafaneni nokuhapupala ndee yadifeni edu.” (Genesis 1:26-28; 2:18, 21-24) Osho kashi fi ashike ehokololo longaho ile ongano, molwaashi Jesus okwa li a ulika kutya osho Genesis ta popi shi na sha nokuhovela kwonghalamwenyo youkwaneumbo oshoshili. (Mateus 19:4, 5) Nonande ohatu shakeneke omaupyakadi mahapu, nonghalamwenyo kai li ngaashi Kalunga a li a lalakanena i kale, natu konakoneni kutya omolwashike omaukwaneumbo taa dulu okukala a hafa.

4. (a) Ongahelipi oshilyo keshe shoukwaneumbo tashi dulu okuxumifa komesho ehafo loukwaneumbo? (b) Omolwashike okukonakona onghalamwenyo yaJesus kwa fimanenena shi na sha nehafo loukwaneumbo?

4 Oshilyo keshe shoukwaneumbo otashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa mokuhopaenena Kalunga mokuulikilafana ohole. (Ovaefeso 5:1, 2) Ndele ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Kalunga oo itatu dulu okumona nandenande? Ohatu dulu okulihonga nghee Jehova ha katuka, molwaashi okwa tumine Omona waye oshiveli okudja meulu ndele te uya kombada yedu. (Johannes 1:14, 18) Eshi Omona oo Jesus Kristus a li kombada yedu, okwa hopaenena naanaa Xe womeulu, nomolwaasho okumona nokupwilikina kuye osha li ashike sha fa u li naJehova noto pwilikine kuYe. (Johannes 14:9) Onghee hano, okulihonga kombinga yohole oyo Jesus a ulika nokulandula oshihopaenenwa shaye, keshe umwe womufye ota dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa.

OSHIHOPAENENWA KOVASHAMANE

5, 6. (a) Ongahelipi onghedi oyo Jesus ha ungaunga neongalo i li oshihopaenenwa kovashamane? (b) Oshike osho omunhu e na okuninga po opo a dule okudiminwa po omanyono?

5 Ombibeli otai ti kutya ovashamane ove na okuungaunga novakainhu vavo monghedi oyo Jesus ha ungaunga novahongwa vaye. Tala komayele aa Ombibeli taa ti: ‘Ovalumenhu, holeni ovakainhu veni ngaashi Kristus e hole eongalo, nokwe liyandja molwalo. Osho ngaha novalumenhu ve nokuhola ovakainhu vavo ngaashi omalutu avo vene; oye ou e hole omukainhu waye, oye oku lihole ye mwene. Osheshi kape na ou ha tondo ombelela yaye mwene,  ndelenee ohe i palula nohe i tekula, ngaashi Kristus ha tekula eongalo laye.’ — Ovaefeso 5:23, 25-29.

6 Ohole yaJesus yokuhola eongalo lovahongwa vaye oya tulila po ovashamane oshihopaenena sha wanenena. Jesus “okwa li e va hole fiyo exulilo,” e va yambela omwenyo waye, nonande ova li inava wanenena. (Johannes 13:1; 15:13) Sha faafana, ovashamane otava ladipikwa taku ti: ‘Kaleni mu hole ovakainhu veni, nye inamu va ningila onyanya.’ (Ovakolossi 3:19, yelekanifa NW.) Oshike tashi ka kwafela omushamane a tule moilonga omayele oo, unene tuu ngeenge omafimbo amwe omukainhu waye oha dopa okukatuka pandunge? Oku na okudimbuluka kutya naye oha ningi omapuko nosho yo osho e na okuninga opo a diminwe po kuKalunga. Mbela oku na okuninga shike? Oku na okudimina po ovo tava nyono kuye, naasho osha kwatela mo omukainhu waye. Doshili, omukainhu oku na yo okukala ha dimine po. (Mateus 6:12, 14, 15) Mbela ou shii kutya omolwashike vamwe va popya kutya ohombo i na omupondo oyoyo i na ovanhu vavali hava diminafana po nehalo liwa?

7. Jesus okwa li e shii shike, nokwa tulila po ovashamane oshihopaenenwa shilipi?

7 Ovashamane ove na yo okudidilika kutya Jesus okwa li alushe ha yavelele ovahongwa vaye. Okwa li e shii omangabeko avo nosho yo eemhumbwe davo dopalutu. Pashihopaenenwa, eshi va li va loloka, okwe va lombwela a ti: “Ileni tu ke likaleleni koima kwe likalela, nye mu tulumukwe po kanini.” (Markus 6:30-32) Ovakainhu navo ova pumbwa eyavelelo lopandunge. Ombibeli otai va hokolola ve li ‘oiyuma inai pama,’ oyo ovashamane va lombwelwa ve i “fimaneke.” Omolwashike mbela? Omolwaashi aveshe ohava hafele ‘oshalinghenda yomwenyo.’ (1 Petrus 3:7) Ovashamane ove na okudimbuluka kutya okukala omudiinini oko haku ningifa omunhu a kale e na ondilo momesho aKalunga, ndele hamolwaashi e li omulumenhu ile omukainhu. — Epsalme 101:6.

8. (a) Ongahelipi omushamane ‘ou e hole omukainhu waye, e lihole ye mwene’? (b) Okukala “ombelela imwe” otashi ti shike komushamane nomukainhu waye?

8 Ombibeli otai ti kutya omushamane “ou e hole omukainhu waye, oye oku lihole ye mwene.” Osho osho shi na okukala ngaho, omolwaashi omulumenhu nomukainhu waye ‘kave fi vali vavali, ndelenee ombelela imwe,’ ngaashi Jesus e shi popya. (Mateus 19:6)  Onghee hano, kave na okuya momilele kondje yohombo. (Omayeletumbulo 5:15-21; Ovaheberi 13:4) Osho otava dulu oku shi henuka ngeenge ova kala tave liwanifile po eemhumbwe davo nokuhelihola mwene. (1 Ovakorinto 7:3-5) Edimbulukifo lididilikwedi ololo kutya: ‘Kape na ou ha tondo ombelela yaye mwene, ndelenee ohe i palula nohe i tekula.’ Ovashamane ova pumbwa okukala ve hole ovakainhu vavo ngaashi ve lihole vo vene nove na okudimbulukwa kutya ove na okulihokolola komutwe wavo, Jesus Kristus. — Ovaefeso 5:29; 1 Ovakorinto 11:3.

9. Oukwatya ulipi waJesus wa tumbulwa mOvafilippi 1:8, nomolwashike ovashamane ve na okuulikila ovakainhu vavo oukwatya wa tya ngaho?

9 Omuyapostoli Paulus okwa popya shi na sha “nohole yokomwenyo yaKristus Jesus.” (Ovafilippi 1:8) Ohole yaJesus oya li oukwatya hau tulumukifa, oo wa li uhokwifa kovakainhu ovo va li va ninga ovahongwa vaye. (Johannes 20:1, 11-13, 16) Ovakainhu va hombolwa navo ova hala okuulikilwa ohole tai di komutima kovashamane vavo.

OSHIHOPAENENWA KOVAKAINHU

10. Jesus okwa tulila po ovakainhu oshihopaenenwa shilipi?

10 Oukwaneumbo ou li ehangano, nopo li longe noupu, ola pumbwa omutwe. Nokuli naJesus oku na Oo e na okudulika kuye e li Omutwe waye. ‘Omutwe waKristus oKalunga,’ ngaashi ashike ‘omutwe womukainhu omulumenhu.’ (1 Ovakorinto 11:3) Okudulika kwaJesus koukwamutwe waKalunga oku li oshihopaenenwa shiwa, molwaashi atusheni otu na omutwe oo tu na okudulika kuo.

11. Oikala ilipi omukainhu e na okukala e na shi na sha nomushamane waye, noshike tashi dulu okweetifwa kelihumbato lomukainhu?

11 Ovalumenhu inava wanenena ohava ningi omapuko, nohaalushe hava endifa nawa oinima ve li omitwe domaukwaneumbo. Molwaashi osho shi li ngaho, omukainhu oku na okuninga po shike? Ke na okudina osho omulumenhu waye ta ningi ile a kendabale oye a kale omutwe weumbo. Omukainhu oku na okudimbulukwa kutya osho sha fimana momesho aKalunga osho omhepo yombili noyelimweneneno. (1 Petrus 3:4) Mokuulika oikala ya tya ngaho, ota ka mona shipu okudulika omolwetilokalunga, nokuli nomeenghalo didjuu. Natango, Ombibeli otai ti: “Omukainhu na  fimaneke omulumenhu waye.” (Ovaefeso 5:33) Ndele ongahelipi ngeenge omushamane ina tambula ko Kristus e li Omutwe waye? Ombibeli otai ladipike ovakainhu tai ti: ‘Dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po. Eshi ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki nonefimaneko linene.’ — 1 Petrus 3:1, 2, yelekanifa NW.

12. Omolwashike sha yuka komukainhu okupopya omaetepo aye nefimaneko?

12 Kutya nee omulumenhu waye oku li omwiitaveli ile hasho, itashi ti kutya omukainhu ke na efimaneko ngeenge ta ningi omaetepo aye nelungi, oo a yooloka ko kwaao omulumenhu waye. Etaleko laye otashi dulika li kale li li mondjila, noukwaneumbo aushe otau dulu okumona ouwa ngeenge omushamane okwa pwilikine kuye. Nonande Abraham ka li a dimina eshi omukainhu waye, Sara, a li a eta po eetepo tali longo opo ku kandulwe po oupyakadi wonhumba moukwaneumbo wavo, Kalunga okwa li a lombwela Abraham a ti: “Pwilikina Sara muashishe.” (Genesis 21:9-12) Doshili, ngeenge omulumenhu okwa ningi etokolo olo li he li omhinge nomhango yaKalunga, omukainhu waye oha dulika mokuyambidida etokolo olo. — Oilonga 5:29; Ovaefeso 5:24.

Sara okwa tulila po ovakainhu oshihopaenenwa shiwa shilipi?

13. (a) Titus 2:4, 5 ota ladipike ovakainhu va hombolwa va ninge shike? (b) Ombibeli otai ti shike shi na sha nokutopoka nosho yo okuhengafana?

13 Omukainhu ota dulu okuninga oinima ihapu mokuwanifa po oshinakuwanifwa shaye moukwaneumbo. Pashihopaenenwa, Ombibeli otai popi kutya ovakainhu va hombolwa ove na “[okuhola] ovalumenhu vavo nokuhola ovana vavo, ndele va kale ve neenghedi diwa novakoshoki ve shii kutekula omaumbo avo, ve nomwenyo muwa, ndee tava dulika kovalumenhu vavo vene.” (Titus 2:4, 5) Omukainhu oo e li omudalakadi ota ka kala e holike nokufimanekwa alushe koilyo youkwaneumbo wavo. (Omayeletumbulo 31:10, 28) Ndele molwaashi ohombo oya hanganifa ovanhu inava wanenena, otashi dulika pa holoke eenghalo da kwata moiti odo tadi dulu okutwala mokutopoka ile mokuhengafana. Ombibeli oya pitika etopoko she likolelela keenghalo donhumba. Ndele etopoko kali na okutalwa ko li li oshinima shongaho, omolwaashi Ombibeli otai yandje omayele taa ti: “Omukainhu ke na okufiya po omulumenhu waye; . . . nomulumenhu ke na okufiya  po omukainhu waye.” (1 Ovakorinto 7:10, 11, NW) Ndele ongeenge ashike umwe womookaume kopahombo a ya moluhaelo tapa kala pe na etomheno lopamishangwa lokuhengafana. — Mateus 19:9.

OSHIHOPAENENWA SHA WANENENA KOVADALI

14. Jesus okwa li a ungaunga ngahelipi nounona, nounona ova pumbwa shike kovadali vavo?

14 Jesus okwa tulila po ovadali oshihopaenenwa sha wanenena monghedi oyo a ungaunga nounona. Eshi vamwe va li tava kendabala okukelela ounona ve he uye kuye, Jesus okwa ti: “Efeni ounona ve uye kuame nye inamu va kelela ko.” Ombibeli otai ti kutya okwe va “ukata momake aye, ndele okwe va nangeka noupuna nokutenheka omake aye kuvo.” (Markus 10:13-16) Molwaashi Jesus okwa li a longifa efimbo okukala nounona, mbela naave ku na okuninga sha faafana shi na sha novanamati novanakadona voye? Inava pumbwa ashike okukaliwa navo okafimbo kanini, ndele ova pumbwa okukaliwa navo efimbo lihapu. Owa pumbwa okulongifa efimbo oku va honga, molwaashi osho osho Jehova a lombwela ovadali va ninge. — Deuteronomion 6:4-9.

15. Ovadali otava dulu okuninga po shike opo va amene ovana vavo?

15 Eshi ounyuni ou tau naipala neenghono, ounona ova pumbwa ovadali ovo tave ke va amena kovanhu ovo va hala oku va etela oshiponga, ngaashi ovalongifi vounona pamilele. Tala  kunghee Jesus a li a amena ovahongwa vaye, ovo a li a ifana pahole “ovamwange.” Eshi Jesus kwa li a kwatwa nokwa li e li poku ka dipawa, okwa li a pangela omhangela opo ovahongwa vaye va ye onhapo. (Johannes 13:33; 18:7-9) U li omudali, owa pumbwa okukala wa lungama molwaashi Ondiaboli otai kendabala okweetela ounona voye oshiponga. Owa pumbwa oku va londwela komesho yefimbo. * (1 Petrus 5:8) Ova pumbwa eameno lopalutu, lopamhepo nosho yo lopaenghedi shi dulife nale.

Ovadali otava dulu okulihonga shike monghedi oyo Jesus a ungaunga nounona?

16. Ovadali otava dulu okulihonga shike monghedi oyo Jesus a ungaunga nokuhawanenena kwovahongwa vaye?

16 Moufiku oo wa tetekela okufya kwaJesus, ovahongwa vaye ova  li tava tu eemhata shi na sha naao munene mokati kavo. Ponhele yoku va handukila, Jesus okwa twikila oku va kumaida pahole neendjovo noku va honga okupitila moshihopaenenwa. (Lukas 22:24-27; Johannes 13:3-8) Ngeenge ou li omudali, mbela ou wete nghee to dulu okulandula oshihopaenenwa shaJesus monghedi omo ho pukulula ovana voye? Doshili, ova pumbwa outekuduliko, ndele ou na okuyandjwa “nondjele,” ndele hanehandu nandenande. Ku na okupopya eendjovo inadi diladilwa nawa, ‘tadi tu ngaashi eongamukonda.’ (Jeremia 30:11; Omayeletumbulo 12:18) Outekuduliko ou na okuyandjwa monghedi oyo okaana koye konima yefimbo taka ka mona kutya owa li wa pumbiwa shili. — Ovaefeso 6:4; Ovaheberi 12:9-11.

OSHIHOPAENENWA KOUNONA

17. Omeenghedi dilipi Jesus a tulila po ounona oshihopaenenwa sha wanenena?

17 Mbela ounona otava dulu okulihonga sha kuJesus? Heeno, otava dulu. Jesus okwa ulika nghee ounona ve na okudulika kovadali vavo okupitila moshihopaenenwa shaye. Okwa ti: “Ndelenee osho Tate e shi . . . longa nge, osho ashike handi shi tongo.” Okwa weda ko yo a ti: “Ohandi longo ashishe eshi she mu wapalela.” (Johannes 8:28, 29) Jesus okwa li ha dulika kuXe womeulu, nOmbibeli otai lombwele ounona va dulike kovadali vavo. (Ovaefeso 6:1-3) Nonande Jesus okwa li okaana ka wanenena, okwa li ha dulika kovadali vaye vopanhu, Josef naMaria, ovo va li inava wanenena. Nope he na omalimbililo, osho osha li sha xumifa komesho ehafo loshilyo keshe shoukwaneumbo wooJesus. — Lukas 2:4, 5, 51, 52.

18. Omolwashike Jesus kwa li alushe ha dulika kuXe womeulu, nolyelye ha kala a hafa ngeenge ounona tava dulika kovadali vavo kunena?

18 Mbela ounona ove wete nghee tava dulu okuhopaenena Jesus ndele tava hafifa ovadali vavo? Oshoshili kutya ounona otashi dulika omafimbo amwe va mone shidjuu okudulika kovadali vavo, ndele Kalunga okwa hala ounona va kale hava dulika kovadali vavo. (Omayeletumbulo 1:8; 6:20) Jesus okwa kala alushe ha dulika kuXe womeulu, nokuli naashi a li meenghalo didjuu. Oshikando shimwe, eshi Kalunga a li a hala Jesus a ninge oshinima osho shidjuu neenghono, Jesus okwa ti: “Kufe nge eholo eli,” sha hala okutya, oshiteelelwa shonhumba. Ndele nande ongaho,  Jesus okwa li a ninga osho Kalunga a li e mu pula, molwaashi okwa li a dimina kutya Xe oku shii osho sha denga mbada kuye okuninga. (Lukas 22:42) Mokulihonga okudulika, ounona otava ka hafifa neenghono ovadali vavo nosho yo Xe yavo womeulu. * — Omayeletumbulo 23:22-25.

Ovanyasha ove na okudimbuluka shike ngeenge tava yelekwa?

19. (a) Satana oha yeleke ngahelipi ounona? (b) Elihumbato lii lounona otali dulu okukuma ngahelipi ovadali?

19 Ondiaboli oya li ya yeleka Jesus, nohatu dulu okukala noushili kutya otai ka yeleka yo ounona va ninge omapuko. (Mateus 4:1-10) Satana Ondiaboli oha longifa omafininiko oomakula, oo taa dulu okukala madjuu okukondjifwa. Hano inashi fimanenena tuu opo ounona va henuke okweendafana novalongi vowii! (1 Ovakorinto 15:33) Omonakadona waJakob, Dina, okwa li ha endafana naavo va li ihava longele Jehova, naasho osha li sha etifa oupyakadi muhapu. (Genesis 34:1, 2) Diladila shi na sha nanghee oukwaneumbo tau dulu okukala wa yahamekwa ngeenge oshilyo shimwe shao sha i moluhaelo! — Omayeletumbulo 17:21, 25.

OSHINIMA SHA FIMANENENA OSHO TASHI XUMIFA KOMESHO EHAFO LOUKWANEUMBO

20. Opo oukwaneumbo u kale u na ehafo, oshilyo keshe oshi na okuninga po shike?

20 Omaupyakadi oukwaneumbo ohaa kala mapu okuungaungwa  nao ngeenge omayele Ombibeli taa tulwa moilonga. Doshili, okutula moilonga omayele a tya ngaho osho oshinima sha fimanenena osho tashi xumifa komesho ehafo loukwaneumbo. Onghee hano, ovashamane, kaleni mu hole ovakainhu veni, nokuungaunga navo ngaashi Jesus ha ungaunga neongalo laye. Ovakainhu, dulikeni koukwamutwe wovashamane veni, nokulandula oshihopaenenwa shomukainhu muwa oo a hokololwa mOmayeletumbulo 31:10-31. Ovadali, deuleni ovana veni. (Omayeletumbulo 22:6) Ooxe, ‘pangeleni nawa omaumbo eni.’ (1 Timoteus 3:4, 5; 5:8) Nanye ounona, dulikeni kovadali veni. (Ovakolossi 3:20) Kape na oo a wanenena moukwaneumbo, molwaashi aveshe ohava ningi omapuko. Onghee hano, kaleni ovalininipiki, hamu diminafana po.

21. Etimaumbwile likumwifi lilipi tu na, nongahelipi hatu dulu okukala twa hafa moukwaneumbo paife?

21 Doshili, Ombibeli oi na omayele nosho yo omalombwelo mahapu a fimana e na sha noukwaneumbo. Kakele kaasho, otai tu hongo shi na sha nounyuni mupe waKalunga nosho yo eduparadisa olo tali ka kala li yadi ovanhu va hafa tava longele Jehova. (Ehololo 21:3, 4) Kali fi tuu etimaumbwile likumwifa! Nokuli nopaife, ohatu dulu okukala twa hafa moukwaneumbo mokutula moilonga omalombwelo aKalunga oo taa hangwa mEendjovo daye, Ombibeli.

^ okat. 15 Ekwafo li na sha nokukwafela ounona otali hangwa metukulwa 32 lembo Learn From the Great Teacher, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

^ okat. 18 Ongeenge ashike omudali ta pula okaana ka teye omhango yaKalunga tashi ka kala sha yuka kokaana okuhadulika komudali. — Oilonga 5:29.