Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE | O KA HWETŠA KAE KHOMOTŠO?

Khomotšo Dinakong tša Mathata

Khomotšo Dinakong tša Mathata

Mathata a tla ka mehutahuta. Ga bjale re ka se kgone go akaretša mohuta o mongwe le o mongwe wa bothata, eupša anke re lebeledišišeng mehlala e mene yeo re šetšego re boletše ka yona. Ela hloko ka moo Modimo a ilego a homotša batho bao ba lebeletšanego le mathata a fapafapanego.

GE O LEBELETŠANE LE GO HLOKA MOŠOMO

“Ke ile ka ithuta go amogela mošomo wa mohuta le ge e le ofe, gomme re ile ra tlogela go diriša tšhelete dilong tšeo di sa nyakegego.”​—Jonathan

Seth * o gopola ka gore: “Nna le mosadi wa ka re ile ra felelwa ke mošomo ka nako e tee. Re tšere mengwaga e mebedi re phela ka go thušwa ke ba leloko le ka go šoma mešomo ya nakwana. Ka baka leo, mosadi wa ka Priscilla o ile a gateletšega gomme nna ke ile ka ikwa ke se na mohola.

“Re ile ra lebeletšana bjang le boemo bjoo ka katlego? Priscilla o be a dula a ikgopotša mantšu a Jesu ao a lego go Mateo 6:34. Jesu o boletše gore ga se ra swanela go belaela ka tša gosasa, ka ge letšatši le lengwe le le lengwe le na le dipelaelo tša lona. Le gona dithapelo tša Priscilla tšeo di tšwago pelong di mo thušitše gore a kgotlelele. Ge e le nna, ke homoditšwe ke Psalme 55:22. Go swana le mopsalme, ke ile ka lahlela morwalo wa ka go Jehofa gomme ka hwetša gore o nthekgile. Gaešita le ge ga bjale ke šoma, re phela bophelo bjo bonolo bjo bo dumelelanago le keletšo ya Jesu yeo e lego go Mateo 6:20-22. Go feta tšohle, re ikwa re batametše kgauswi le Modimo e bile le rena re batamelane.”

Jonathan o ipolela ka gore: “Ke be ke tšhošitšwe ke bokamoso ge kgwebo ya rena e nyenyane ya lapa e be e ewa. Mengwaga e 20 yeo re e feditšego re šoma ka thata e ile ya fetoga lefeela, ka baka la tšharakano ya tša ikonomi. Nna le mosadi wa ka re ile ra thoma go ngangišana ka tšhelete. Re be re sa kgone le go reka ka karata ya mokitlana, ka ge re be re tšhaba gore e tla ganwa ke motšhene.

“Eupša Lentšu la Modimo le moya wa gagwe di re thušitše go dira diphetho tše dibotse. Ke ile ka ithuta go amogela mošomo wa mohuta le ge e le ofe, gomme re ile ra kgaotša ditshenyagalelo ka moka tšeo di sa nyakegego. Ka ge re le Dihlatse tša Jehofa, re be re thekgwa gape ke badumedigotee le rena. Ba ile ba dira gore re ikholofele le go re thuša dinakong tšeo go bego go tloga go le thata.”

GE LENYALO LE SENYEGA

Raquel o gopola ka gore: “Nakong ya ge monna wa ka a be a ntlogela ke sa letela, ke ile ka kwa bohloko le go galefa. Ke ile ka nyama kudu. Eupša ke ile ka batamela kgauswi le Modimo gomme a nkhomotša. Khutšo ya Modimo e ile ya šireletša pelo ya ka ge ke be ke mo rapela letšatši le letšatši. Ka kwa eka o tlemagantše pelo ya ka yeo e bego e robegile.

“Ke leboga Lentšu la gagwe e lego Beibele leo le nthušitšego go fenya kgalefo. Ke tšeela godimo mantšu a moapostola Paulo ao a lego go Baroma 12:21 a rego: ‘O se ke wa itesa o fenywa ke bobe, eupša tšwela pele o fenya bobe ka botse.’

“Go na le nako yeo re swanetšego go ‘lahlegelwa.’ . . . Ga bjale ke na le dilo tše difsa tšeo ke nyakago go di dira bophelong.”​—Raquel

“Mogwera wa ka yo botse o ile a nthuša gore ke bone bohlokwa bja go tšwela pele ka bophelo. O ile a mpontšha Mmoledi 3:6 gomme a mpotša ka botho gore go na le nako yeo re swanetšego go ‘lahlegelwa.’ E be e le keletšo e thata, fela e be e le sona seo ke bego ke se nyaka. Ga bjale ke na le dilo tše difsa tšeo ke nyakago go di dira bophelong.”

Elizabeth o re: “Ge o thubegelwa ke lenyalo, o nyaka thekgo. Ke be ke na le mogwera yo a rategago yo a bego a nthekga ka tsela e bjalo letšatši le letšatši. O be a lla le nna, a nkhomotša e bile a ntira gore ke ikwe ke ratwa go e na le go ikwa ke lahlilwe. Ke kgodišegile gore Jehofa o dirišitše yena go fodiša dintho tša ka tša maikwelong.”

DINAKONG TŠA BOLWETŠI GOBA TŠA BOTŠOFADI

Luis, yo a tsopotšwego mathomong a lelokelelo le la dihlogo, o na le bolwetši bjo šoro bja pelo gomme o ile a nyaka a hlokofala makgeng a mabedi. Ga bjale go nyakega gore a diriše sedirišwa sa go mo thuša go hwetša oxygen ka diiri tše 16 ka letšatši. O re: “Ke dula ke rapela Jehofa. Le gona ka morago ga gore ke rapele Modimo, ke kwa moya wa gagwe o mmatlafatša. Thapelo e mpha sebete sa gore ke kgotlelele ka gobane ke dumela go yena le go tseba gore o na le taba le nna.”

Petra yo a lego mengwageng ya bo-80 o hlalosa ka gore: “Ke nyaka go dira dilo tše dintši, eupša ga ke kgone. Go boima go bona matla aka a fela. Ke ikwa ke lapile gomme ke swanelwa ke go phela ka dihlare tša kalafo. Ke dula ke nagana ka tsela yeo Jesu a ilego a kgopela Tatagwe gore a dire gore bothata bjo itšego bo fete, ge go be go kgonega. Eupša Jehofa o ile a nea Jesu matla, gomme le nna o a mmatlafatša. Thapelo ke kalafo ya ka ya letšatši le letšatši. Ke ikwa ke le kaone kudu ka morago ga go boledišana le Modimo.”​—Mateo 26:39.

Julian, yo a bego a dutše a lwantšhana le bolwetši bja multiple sclerosis ka mengwaga e nyakilego go ba e 30, o ikwa ka tsela e swanago. O re: “Ke tlogile setulong sa go ba mookamedi gomme ka dula setulong sa digole. Eupša bophelo bja ka bo na le morero ka gobane ke dula ke hlankela ba bangwe. Go nea go ka fokotša go gateletšega gomme Jehofa o phethagatša kholofetšo ya gagwe ya gore o tla re matlafatša dinakong tša tlalelo. Go swana le moapostola Paulo, ruri nkare: ‘Dilong tšohle ke na le matla ka baka la yo a mphago matla.’”​—Bafilipi 4:13.

DINAKONG TŠA TAHLEGELO

Antonio o gopola ka gore: “Ge tate a be a hlokofala kotsing ya go thulwa ke koloi, mathomong ke be ke sa kgolwe. Seo se be se bonala se sa loka, ka ge e be e fo ba mosepela ka dinao yo a se nago molato. Eupša go be go se na seo nka se dirago. O feditše matšatši a mahlano a idibetše pele a ka hlokofala. Ka tsela e itšego, ke be ke itshwara gore ke se ke ka lla pele ga mma eupša ke be ke se kgitla ge ke le noši. Ke be ke dulela go ipotšiša gore: ‘Ke ka baka la eng? Ke ka baka la eng?’

“Matšatšing ao a nyamišago, ke be ke dula ke kgopela Jehofa gore a nthuše go laola maikwelo a ka le gore a mphe khutšo. Ganyenyane-ganyenyane ke be ke ikwa ke kaonefala. Ke be ke gopola gore Beibele e hlalosa gore ‘ditiragalo tšeo di sa letelwago’ di ka wela le ge e le mang wa rena. Ka ge Modimo a ka se bolele maaka, ke kgodišegile gore ke tla bona tate gape tsogong ya bahu.”​—Mmoledi 9:11; Johane 11:25; Tito 1:2.

“Gaešita le ge morwa wa rena a hlokofetše kotsing ya sefofane, re sa dutše re na le dilo tše dintši tše dibotse tše re di gopolago tša ge re be re sa na le yena.”​—Robert

Robert yo go boletšwego ka yena sehlogong sa mathomo, le yena o nagana ka tsela e swanago. O re: “Nna le mosadi wa ka re ba le khutšo ya monagano yeo go bolelwago ka yona go Bafilipi 4:6, 7. Re ba le yona ka gobane re rapela Jehofa. Khutšo yeo ya monagano e re thušitše gore re kgone go botša babegi ba ditaba ka kholofelo ya rena ya tsogo ya bahu. Gaešita le ge morwa wa rena a hlokofetše kotsing ya sefofane, re sa dutše re na le dilo tše dintši tše dibotse tše re di gopolago tša ge re be re sa na le yena. Re leka gore re tsepamiše kgopolo go tšona.

“Ge Dihlatsegotee le rena di be di re botša gore di re bone re hlalosa tumelo ya rena thelebišeneng re išitše maswafo fase, re ile ra di botša gore re kgonne seo ka baka la dithapelo tše dintši tša bana babo rena. Ke tloga ke dumela gore Jehofa o be a re thekga ka melaetša ya bona e mentši ya khomotšo.”

Ka ge mehlala yeo go boletšwego ka yona e bontšha, Modimo o kgona go homotša batho bao ba lebeletšanego le mathata le ditlhohlo tše di fapafapanego. Go thwe’ng ka wena? Go sa šetšwe gore o ka lebeletšana le bothata bofe bophelong, go na le khomotšo yeo e ka go thušago dinakong tša mathata. * Ka gona ke ka baka la eng o sa kgopele Jehofa gore a go thuše? Ke “Modimo wa khomotšo yohle.”​—2 Bakorinthe 1:3.

^ par. 5 Maina a mangwe sehlogong se a fetotšwe.

^ par. 23 Ge e ba o nyaka go thušwa gore o batamele kgauswi le Modimo gomme a go homotše, hle ikgokaganye le Dihlatse tša Jehofa tša lefelong la geno goba o ngwalele ofisi ya lekala ya kgauswi.