Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Kgateletšego ya Monagano Bafseng—E Bakwa ke Eng? Ba ka Thušwa ke Eng?

Kgateletšego ya Monagano Bafseng—E Bakwa ke Eng? Ba ka Thušwa ke Eng?

ANNA * o re: “Ka mehla ge ke gateletšegile monaganong, ga ke nyake go dira selo, go akaretša le dilo tšeo gantši ke ratago go di dira. Selo feela seo ke se nyakago ke go fo robala. Gantši ke nagana gore ga ke ratwe, ga ke na mohola e bile ke morwalo go ba bangwe.”

Julia o gopola ka gore: “Ke be ke nagana go ipolaya. Ge e le gabotse, ke be ka sa nyake go hwa. Ke be ke no ba ke nyaka go fediša tsela yeo ke ikwago ka yona. Ka tlwaelo ke motho yo a nago le taba le ba bangwe, eupša ge ke gateletšegile monaganong, ga ke na taba le motho yo mongwe goba selo le ge e le sefe.”

Ge Anna le Julia ba be ba thoma go ikwa ba gateletšegile monaganong, ba be ba sa tšwa go tsena mahlalagading. Le ge bafsa ba bangwe ba ka fela ba ikwa ba nyamile, Anna le Julia ba be ba fetša dibeke goba dikgwedi ba gateletšegile monaganong. Anna o re: “Go bjalo ka ge eka o kgakgetšwe ka moleteng o išago wa leswiswi wo o ka se kgonego go tšwa go wona. O kwa eka o lahlegelwa ke monagano e bile ga o sa le wena.”

Tsela yeo Anna le Julia ba ikwago ka yona e tlwaelegile. Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo (World Health Organization [WHO]) o re go bonagala palo ya bafsa bao go hwetšwago ba gateletšegile monaganong e gola ka lebelo la go tšhoša. Le gona kgateletšego ya monagano ke “sebaki se segolo sa bolwetši le go fokola go bašemane le banenyana ba mengwaga e 10 go ya go e 19.”

Maswao a kgateletšego ya monagano a ka bonagala mahlalagading gomme a ka akaretša go fetoga ga mekgwa ya go robala, kganyogo ya dijo le go fetoga ga boima bja mmele. Go ka tšwelela le maikwelo a go nolega mooko, go hloka kholofelo, go nyama le go ipona o se na mohola. Dika tše dingwe e ka ba go se nyake go ba le batho, go se kgone go tsepamiša kgopolo goba go lebala, dikgopolo goba ditiro tša go nyaka go ipolaya le maswao a mangwe ao ba tša kalafo ba sa kgonego go a hlalosa. Ge ditsebi tša malwetši a monagano di belaela gore motho o na le kgateletšego ya monaganong, gantši di lebelela maswao a mantši ao a tšeago dibeke a le gona e bile a palediša motho go tšwela pele ka bophelo bjo bo tlwaelegilego.

DILO TŠEO DI KA BAGO DI BAKELA BAFSA KGATELETŠEGO YA MONAGANO

Go ya ka WHO, “kgateletšego ya monagano e bakwa ke maemo a raraganego a go phedišana le batho, a monagano le a mmeleng.” Dilo tšeo di ka akaretša tše di latelago.

Maemo a mmele. Ka ge go diregile ka Julia, gantši kgateletšego ya monagano ke bolwetši bja ka lapeng, e lego seo se bolelago gore dikarolwana tša leabela di ka kgatha tema, mohlomongwe ka go kgoma tsela yeo dikhemikhale di šomago ka yona bjokong. Maemo a mangwe ao a ka beago motho kotsing, ao ge a tšea nako e telele a ka gakatšago kgateletšego ya monagano goba a e baka, a akaretša bolwetši bja pelo le go fetoga ga dihomoune gotee le go diriša dihlaretagi goba dinotagi gampe ka go se kgaotše. *

Kgateletšego. Le ge kgateletšego e nyenyane e ka hola, kgateletšego yeo e tšeago nako goba yeo e feteletšego e ka ba kotsi mmeleng le monaganong. Ka dinako tše dingwe kgateletšego ye e ka bakela mofsa kgateletšego ya monagano. Ka ge go boletšwe, dilo tšeo di bakago kgateletšego ya monagano ka go lebanya ga di tsebje, le gona di ka akaretša dilo tše mmalwa bjalo ka ge go hlalositšwe pejana.

Dilo tše dingwe tšeo di ka bakago kgateletšego tšeo di sepedišanago le go gateletšega monaganong e ka ba go hlalana goba go arogana ga batswadi, lehu la motho yo o mo ratago, go tlaišwa mmeleng goba ka thobalano, kotsi e šoro, bolwetši goba go thatafalelwa ke go ithuta—kudukudu ge ngwana a ikwa a hlokomologwa ka baka la maemo a. Taba e nngwe yeo e sepedišanago le se e ka ba ge batswadi ba letetše mo gontši baneng ba bona, mohlomongwe mabapi le go atlega sekolong. Dilo tše dingwe tše di ka e bakago e ka ba go tlaišwa ke bomphenyašilo, go se kgodišege ka bokamoso, go se be le tswalano e botse le motswadi yo a nago le kgateletšego ya monagano le go fetofetoga ga batswadi tseleng yeo ba dirago dilo ka yona. Ge e ba mofsa a thoma go ba le kgateletšego ya monagano, a ka thušwa ke eng gore a lebeletšane le boemo?

ITLHOKOMELE MONAGANONG LE MMELENG

Gantši kgateletšego ya monagano e lekanetšego e išago go e feteletšego e laolwa ka dihlare tša kalafo le go eletšwa ke ditsebi tša malwetši a monagano. * Jesu Kriste o itše: “Bao ba phetšego gabotse ga ba nyake ngaka, eupša ba babjago ba a e nyaka.” (Mareka 2:17) Bolwetši bo ka kgoma setho se sengwe le se sengwe sa mebele ya rena, go akaretša le bjoko! Go ka kgothaletšwa gore go fetošwe tsela ya go phela ka gore bjoko le mmele di a dirišana.

Ge e ba o na le kgateletšego ya monagano, gata megato ya maleba ya gore o itlhokomele mmeleng le monaganong. Ka mohlala, eja dijo tše di nago le phepo, robala ka mo go lekanego gomme o itšhidulle ka mehla. Go itšhidulla go dira gore mmele o ntšhe dikhemikhale tšeo di dirago gore o ikwe gabotse, o be le mafolofolo le gore o robale boroko. Ge e ba go kgonega, leka go lemoga dilo tšeo di dirago gore o ikwe o gateletšegile monaganong le maswao ao a go lemošago ke moka o dire se sengwe ka tšona. Tšhollela motho yo o mo tshepago sa mafahleng. Go ba le ba lapa le bagwera bao ba go thekgago go ka go thuša go lebeletšana le kgateletšego ya monagano gakaone, mohlomongwe gwa fokotša le maswao a yona. Ngwala dikgopolo le tsela yeo o ikwago ka yona pukung, e lego mokgwa woo o thušitšego Julia yo a tsopotšwego pejana. Go feta tšohle, kgonthišetša gore o ba le segwera se sebotse le Modimo. Go dira bjalo go ka kaonefatša kudu tsela yeo o lebelelago bophelo ka yona. Jesu Kriste o itše: “Go thaba bao ba lemogago gore ba nyaka dilo tša moya.”Mateo 5:3.

Eja dijo tše di nago le phepo, o itšhidulle ka mehla gomme o robale ka mo go lekanego

O ka hwetša khomotšo ka go gwerana le Modimo

Anna le Julia ba dumelelana le mantšu a Jesu. Anna o re: “Go dira dilo tša Modimo go nthuša gore ke nagane ka batho ba bangwe go e na le go nagana ka mathata a ka feela. Ga se ka mehla go lego bonolo go dira seo, eupša ke kwa ke thabile ka baka la seo.” Julia o homotšwa ke thapelo le go bala Beibele. O re: “Go tšhollela Modimo se se lego pelong ya ka go dira gore ke iše maswafo fase. Beibele e nthuša go bona gore ke bohlokwa mahlong a Modimo le gore Modimo o na le taba le nna. Gape go bala Beibele go dira gore ke be le pono e botse ka bokamoso.”

Ka ge Jehofa Modimo e le Mmopi wa rena, o tloga a kwešiša gabotse tsela yeo re godišitšwego ka yona, dilo tšeo di re diragaletšego bophelong le tsela yeo dikarolwana tša leabela di re kgomago maikwelong le tseleng yeo re bonago dilo ka yona. Ka gona, Modimo o kgona go re nea thekgo le khomotšo tšeo re di nyakago, mohlomongwe a diriša batho bao ba nago le kwelobohloko le bao ba kwešišago. Godimo ga tšohle, nako e a tla yeo ka yona Modimo a tlago go re fodiša malwetšing a rena ka moka, a mmeleng goba a monaganong. Jesaya 33:24 e re: “Ga go na modudi yo a tla rego: ‘Ke a babja.’”

Beibele e holofetša gore Modimo o “tla phumola megokgo ka moka mahlong a [rena] gomme lehu le ka se hlwe le sa ba gona, le ge e le manyami goba sello goba bohloko di ka se hlwe di sa ba gona.” (Kutollo 21:4) Ruri seo se a homotša e bile se a kgothatša! Ge e ba o ka rata go ithuta mo go oketšegilego ka morero wa Modimo ka batho le lefase, hle tsena Wepesaeteng ya rena ya jw.org/nso. Wepesaeteng yeo, o tla hwetša Beibele e kgahlišago ya Inthaneteng le dikgatišo tše dintši tšeo di bolelago ka dilo tše di fapafapanego, go akaretša le kgateletšego ya monagano.

^ par. 3 Maina a fetotšwe.

^ par. 10 Malwetši a mantši, dihlare tša kalafo le diokobatši tšeo di sego molaong di ka kgoma tsela yeo motho a ikwago ka yona. Ka gona, motho o swanetše go hlahlobja ka tsela ya maleba ke ba tša kalafo.

^ par. 14 Phafoga! ga e bolelele mokgwa o itšego wa kalafo.