Na Ntwa e Sepedišana le Bokriste?

“Ke tekanyetšo efe ya boitshwaro yeo e dirago gore ntwa e be bosenyi goba sebe? Se ge e le gabotse se a makatša.” —Oliver O’Donovan, moprofesara wa melao ya boitshwaro ya Bokriste.

SESWANTŠHO seo se filwego leina la Sacrifice [Sehlabelo], seo se ngwadilwego ka baka la Ntwa ya Pele ya Lefase e bile se lego ka Musiamong wa Ntwa wa Canada, se bontšha mašole a bolailwego, baphologi bao ba lapišitšwego ke ntwa gotee le malapa a bona. Godimo ga seswantšho seo go na le seswantšho sa Jesu Kriste a kokotetšwe sefapanong. Babogedi ba bangwe ba makatšwa ke gore seswantšho sa Jesu, “Kgošana ya Khutšo,” se beilwe kgaufsi le seswantšho sa tiragalo ya ntwa e šoro. (Jesaya 9:6, NW) Ba bangwe, bao ba lebogago sehlabelo seo se dirilwego ke batho ba naga yabo bona, ba nagana gore Modimo le Morwa wa gagwe ba letetše gore Bakriste ba lwe dintwa tšeo di tlago go šireletša polokego le tokologo ya setšhaba sa gabo bona.

Baetapele ba bodumedi ba be ba dutše ba bolela molaetša woo o thekgago dintwa ka nywaga-kgolo. Ka ngwaga wa 417 C.E., rathutatumelo wa kereke e lego Augustine o ngwadile gore: “Ga se la swanela go nagana gore ga go motho yo e lego lešole, yo a dirišago dibetša ntweng, yoo a ka amogelegago go Modimo. . . . Ba bangwe ba lwa le manaba a sa bonagalego legatong la lena ka thapelo, mola lena le katana kgahlanong le batho ba mehuta e šele legatong la bona ka go lwa.” Lekgolong la bo-13 la nywaga, Thomas Aquinas o hlalositše gore, “dintwa di a amogelega e bile di swanetše ge feela di šireletša badiidi gotee le setšhaba ka moka boradieng bja manaba.”

O nagana’ng? Ge e ba go thoma ntwa gomme go bonagalago e thoma ka morero o mobotse—go šireletša tokologo ya setšhaba goba go lokolla bao ba gateletšwego—na Modimo o a e amogela? Ke “tekanyetšo efe ya boitshwaro” yeo e ka thušago Bakriste go lemoga thato ya Modimo tabeng ye?

Mohlala wa Jesu Kriste

Na go a kgonega go lemoga pono ya Modimo tabeng e raraganego go swana le ya dintwa tša lehono? Moapostola Paulo o ile a kwešiša maemo ao re lego go ona gomme a botšiša gore: “‘Ke mang a tsebilego monagano wa Jehofa, gore a mo rute?’ Eupša rena re na le monagano wa Kriste.” (1 Bakorinthe 2:16) E le gore a re thuše, Jehofa Modimo o ile a romela Jesu lefaseng e le Mohlala wa rena. Seo Jesu a se boletšego le go se dira se be se bontšha dikgopolo tša Jehofa le ditsela tša gagwe. Ka gona, ke’ng seo Jesu a se boletšego ka ntwa? O ile a tšea boemo bofe ditabeng tša dintwa?

Go bonagala go be go ka se be le lebaka le legolo la go lwa ka dibetša go feta la go lwela go šireletša bophelo le polokego tša Jesu Kriste. Yo mongwe wa baapostola ba gagwe o ile a ikwa ka tsela yeo. Ge Jesu a be a ekwa le go golegwa ke  lešaba le legolo leo le bego le swere ditšhoša gare ga mpa ya bošego, mogwera wa gagwe Petro o ile a “khwamola tšhoša ya gagwe gomme a rema mohlanka wa moperisita yo a phagamego a mo kgaola tsebe.” Na go diriša tšhoša ka tsela yeo go be go lokafatšwa? Jesu o boditše Petro gore: “Bušetša tšhoša ya gago lefelong la yona, gobane bohle bao ba tšeago tšhoša ba tla bolawa ka tšhoša.”—Mateo 26:47-52.

Karabelo ya Jesu ga e makatše. Nywaga e mebedi pejana, o be a boletše gore: “Le kwele gore go ile gwa thwe, ‘O rate moagišani wa gago gomme o hloye lenaba la gago.’ Lega go le bjalo, ke re go lena: Tšwelang pele le rata manaba a lena le go rapelela bao ba le tlaišago; e le gore le itlhatsele le le barwa ba Tatago lena yo a lego magodimong, ka ge a hlabišetša ba kgopo le ba bolo letšatši la gagwe gomme a nešetša ba lokilego le ba sa lokago pula.” (Mateo 5:43-45) Na go a kwagala go nagana gore Mokriste a ka rata le go rapelela manaba a gagwe mola a dutše a e-lwa le ona?

Histori e utolla gore Bakriste ba be ba e-na le manaba a mantši. Ka mohlala, Baroma ba ile ba ahlola le go bolaya Jesu Kriste. Go se go ye kae ka morago ga moo, go fo ipolela o le Mokriste go ile gwa fetoga molato o mogolo kudu. Jesu o be a lemoga gore Bakriste ba be ba ka lekega go swara dibetša le go tsogela mmušo o gatelelago wa Roma, bjalo ka ge Bajuda ba bangwe ba ile ba dira. Lega go le bjalo, o boditše balatedi ba gagwe gore: “Bona ga se karolo ya lefase go etša ge nna ke se karolo ya lefase.” (Johane 17:16) Bakriste ba ile ba kgetha go dula ba sa tšee lehlakore dipolitiking. Ga go na go hloka toka goba kotsi yeo e bego e ka ba wela goba ya wela naga yeo ba bego ba dula go yona yeo e bego e ka lokafatša go tšea karolo go tša bohlabani.

Bathekgi ba Mmušo wa Modimo

Bakriste ba therešo ba be ba tšeela godimo seo Jesu a se nyakago gomme ba dula ba sa tšee lehlakore. Ela hloko seo se ilego sa direga Ikonio, e lego motse wa bogologolo wa Asia Minor. “Ge batho ba ditšhaba gotee le Bajuda le babuši ba bona ba lekile ka bošoro go . . . tlontlolla [Paulo le Baranaba] le go ba kgatla ka mafsika, bona ge ba tsebišwa ka se ba tšhabela metseng ya Likaonia, Lisitara le Derebe le nageng ya kgaufsi; moo ba tšwela pele ba bolela ditaba tše dibotse.” (Ditiro 14:5-7) Hlokomela gore ge Bakriste ba be ba lebeletšane le kganetšo e šoro, ga se ba ka ba swara dibetša e le go itšhireletša, goba go itefeletša. Go e na le moo, ba ile ba tšwela pele ba bolela  “ditaba tše dibotse.” Ke ditaba dife tše dibotse tšeo ba bego ba swanetše go bolela ka tšona?

Bakriste ba be ba bolela molaetša o swanago le woo Jesu a bego a o bolela. O itše: “Ke swanetše go bolela ditaba tše dibotse tša mmušo wa Modimo.” (Luka 4:43) Jesu le balatedi ba gagwe ba ile ba thekga Mmušo wa Modimo. Kriste ga se a ka a diriša mašole a naga go šireletša Mmušo woo. O itše: “Mmušo wa-ka ga se karolo ya lefase le. Ge nkabe mmušo wa-ka e be e le karolo ya lefase le, bahlanka ba-ka ba ka be ba lwela gore ke se ke ka gafelwa Bajuda. Eupša ka mo go lego ka gona, mmušo wa-ka ga o tšwe mono.”—Johane 18:36.

‘Ratanang’

Boema-gare nakong ya ntwa ke seka sa borapedi bja therešo. Jesu o itše: “Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba-ka, ge e ba le ratana.” (Johane 13:35) Dimilione tša batho di be di dula di thabišwa ke go hwetša sehlopha seo se bontšhago lerato le bjalo, gaešita le ge go gana ga sona go swara dibetša go be go se tlišetša dikwero, go golegwa goba go tlaišwa.

Kua Yuropa yeo e bego e tletše Manazi, bahlankedi ba mmušo ba ile ba golega Dihlatse tša Jehofa tšeo go akanyetšwago gore e be e le tše 10 000 ka baka la boema-gare bja tšona bja Bokriste, go akaretša le tše ka bago tše 3 000 tšeo di ilego ba išwa dikampeng tša tshwenyo. Ka nako e swanago, kua United States Dihlatse tše fetago tše 4 300 di ile tša golegwa ka baka la go gana go tsenela tša bohlabani. Ga go na Hlatse ya Mojeremane goba ya Moamerika yeo e ilego ya swara dibetša le go lwa le bana babo yona ba Bakriste goba motho le ge e le ofe. Ba be ba ka swara dibetša bjang gomme ka morago ba bolela gore ba a ratana le gore ba rata baagišani ba bona?

Batho ba bantši ba dumela gore ntwa ke mogato o bohlokwa wa go itšhireletša. Eupša ela hloko se: Gaešita le ge Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba tlaišwa gabohloko gomme ba gana go itefeletša, ba ile ba phologa. Mmušo o matla wa Roma ga se wa ka wa kgona go fediša Bokriste. Bakriste ba therešo ba sa dutše ba tšwela pele le lehono, gomme ba sa dutše ba sa tšee lehlakore. Go e na le go itšeela molao ka matsogong, ka kgodišego ba lebelela go Modimo bakeng sa thušo. Lentšu la gagwe e lego Beibele, le re: “Le se ke la itefeletša, baratiwa, eupša šuthelelang kgalefo; gobane go ngwadilwe gwa thwe: ‘Tefetšo ke ya-ka, ke tla lefetša, go re’alo Jehofa.’”—Baroma 12:19.

[Lepokisi go letlakala 30]

DINTWA TŠEO MODIMO A ILEGO A DI ŠEGOFATŠA

Isiraele ya bogologolo, e lego setšhaba seo se ilego sa kgethwa ke Modimo nywaga-kgolo pele Bokriste bo hlongwa, ka dinako tše dingwe e be e laelwa go kgobokanya bahlabani le gore ba tšee karolo ntweng. Pele se tsena Kanana, lefase leo Modimo a le holofeditšego Aborahama, Baisiraele ba be ba boditšwe gore: ‘Morena Modimo wa gago o tla gafa ditšhaba tše šupa ge O fihla, O tlo di fenya wa di dira di-gafiwa-moka. O se ke wa ba wa gwerana le tšona; O se ke wa ba gaugela.’ (Doiteronomio 7:1, 2) Ka gona, Molaodi wa Madira a Baisiraele e lego Jošua o ile a fenya ditšhaba tšeo tša manaba go ya “ka mo Morêna Modimo wa Isiraele a bexo a laetše ka xôna.”—Jošua 10:40.

Na le e be e le lesolo la phenyo le šoro leo go lona Baisiraele ba bego ba fenya ditšhaba di šele ka megabaru? Ga go bjalo le gatee. Ditšhaba tšeo di be di tletše ka borapedi bja medimo ya diswantšho, tšhollo ya madi le boitshwaro bjo bo gobogilego bja tša thobalano. Gaešita le bana ba be ba bolawa ka go fišwa mollong e le dihlabelo. (Numeri 33:52; Jeremia 7:31) Bokgethwa bja Modimo, toka gotee le lerato leo a ratago batho ba gagwe ka lona di ile tša mo tutueletša go tloša go se hlweke ka moka nageng yeo. Lega go le bjalo, Jehofa o ile a lekodišiša dipelo tša batho ka moka—e lego selo seo go sego molaodi wa madira yo a ka se dirago lehono—gomme a phološa bao ba bego ba ikemišeditše go lahla ditsela tša bona tše kgopo e le gore ba mo hlankele.

[Seswantšho go letlakala 31]

Na Jesu o be a letetše gore balatedi ba gagwe ba lwe e le go mo šireletša goba go šireletša Bakriste-gotee?

[Seswantšho go letlakala 31]

Sehlopha sa Dihlatse tša Jehofa ka morago ga go lokollwa kampeng ya tshwenyo ya Buchenwald ka 1945