Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Moapostola Paulo o be a naganne ka’ng ge a be a bolela ka ‘molokeloke wa phenyo’?

Paulo o ngwadile gore: ‘Modimo o re eta pele molokelokeng wa phenyo gotee le Kriste gomme a dira gore monkgo wa tsebo ya go mo tseba o hlathege ka rena lefelong le lengwe le le lengwe! Gobane go Modimo re monkgo o mobose wa Kriste gare ga bao ba phološwago le gare ga bao ba lahlegago; go bao ba lahlegago re monkgo o tšwago lehung o išago lehung, go bao ba phološwago re monkgo o tšwago bophelong o išago bophelong.’—2 Bakorinthe 2:14-16.

Moapostola o be a šupa mokgweng wa Baroma wa go dira molokeloke wa moletlo bakeng sa go hlompha molaodi wa madira ge a fentše manaba a Mmušo. Meletlong e bjalo, dithebola le bagolegwa ba ntwa ba be ba bewa phatlalatša gomme dipholo di be di išwa moo go dirwago dihlabelo, mola molaodi wa madira le madira a gagwe ba tumišwa ke setšhaba. Bofelong bja molokeloke, go be go dirwa dihlabelo ka dipholo gomme bontši bja bagolegwa ba ntwa bo be bo bolawa.

The International Standard Bible Encyclopedia e re tshwantšhišo e rego “monkgo o mobose wa Kriste” yeo e swantšhetšago bophelo go ba bangwe le lehu go ba bangwe “mohlomongwe e tšwa mokgweng wa Baroma wa go fiša diorelo ge ba le tseleng ya molokeloke. Monkgo woo o bego o emela phenyo go bafenyi o be o gopotša bagolegwa gore ba letetšwe ke polao.” *

“Meboto” yeo go bolelwago ka yona gantši ka Mangwalong a Seheberu ke’ng?

Ge Baisiraele ba be ba le kgaufsi le go tsena Nageng ya Kholofetšo, Jehofa o ba boditše gore ba fediše mafelo a borapedi a Bakanana bao ba bego ba dula moo. Modimo o laetše gore: “Le senyê medimo ya bôná ka moka ya dikôkwanê, le medimo ka moka ya diswanthšô; le meboto ya medimo ya bôná Le e phušolê.” (Numeri 33:52) Mafelo ao a borapedi bja maaka e ka ba e be e le mafelo ao a sego a ageletšwa a lego godimo ga meboto goba dithala tše di agilwego tše di lego mafelong a mangwe, go swana le ka fase ga mehlare goba metseng. (1 Dikxoši 14:23; 2 Dikxoši 17:29; Hesekiele 6:3) A ka ba a be a e-na le dialetare, dikokwane tše kgethwa goba dikota, diswantšho, ditafolana tša diorelo gotee le dilo tše dingwe tšeo di dirišwago borapeding.

Pele ga ge tempele ya Jerusalema e ka agwa, Baisiraele ba be ba rapela Jehofa mafelong ao a bego a amogelega ao Mangwalo a a bitšago dirokamelo. Samuele, moporofeta wa Modimo, o ile a dira dihlabelo “serokamelong” sa motse o sa bitšwego ka leina nageng ya Tsufi. (1 Samuele 9:11-14) Lega go le bjalo, ge tempele e agilwe, dikgoši tše dintši tšeo di bego di botegela Jehofa di ile tša leka go fediša “meboto” nageng.—2 Dikxoši 21:3; 23:5-8, 15-20; 2 Koronika 17:1, 6.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 5 Bakeng sa tlhaloso ya moya ya seswantšho sa Paulo, bona Morokami wa November 15, 1990, letlakala 27.

[Seswantšho go letlakala 23]

Karolo ya seswantšho seo se bontšhago molokeloke wa Roma wa phenyo, lekgolong la bobedi la nywaga C.E.

[Mothopo]

Photograph taken by courtesy of the British Museum

[Seswantšho go letlakala 23]

Mašaledi a dikokwane tše kgethwa, Gesere