Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj se vedno prepiramo?

Zakaj se vedno prepiramo?

Mladi vprašujejo:

Zakaj se vedno prepiramo?

V spodaj navedenem scenariju Rebeka na tri načine prispeva k sporu. Lahko ugotoviš, kateri so? Odgovore napiši pod scenarij, nato pa jih primerjaj z odgovori v okvirju na koncu tega članka.

Je sreda zvečer. Sedemnajstletna Rebeka je opravila svoje zadolžitve in sedaj je pripravljena na zasluženi počitek – končno! Vključi televizijo in se zgrudi v svoj najljubši naslanjač.

Ravno takrat se na vratih pojavi mama in ni videti zadovoljna. »Rebeka! Zakaj zapravljaš čas z gledanjem televizije, ko pa bi morala pomagati sestri pri domači nalogi? Nikoli ne narediš tega, kar ti naročim!«

»Pa ne že spet,« zagodrnja Rebeka dovolj na glas, da jo mama sliši.

Mama se nagne naprej. »Kaj si rekla, mlada dama?«

»Nič, mami,« zavzdihne Rebeka in zavije z očmi.

Zdaj je mama res jezna. »Ne pogovarjaj se z mano v takšnem tonu!« reče.

»Kaj pa tvoj ton, ko se pogovarjaš z mano?« odvrne Rebeka.

Počitka je konec . . . pričel se je še en prepir.

1. ․․․․․

2. ․․․․․

3. ․․․․․

ALI ti je gornji scenarij kaj znan? Ali se ti in tvoji starši nenehno prepirate? Če se, si vzemi nekaj časa in analiziraj to, kar se dogaja. Katere teme povzročajo največ sporov? V seznamu na desni označi to, kar velja za tvojo družino, ali pa na črto zraven »Drugo« napiši svojo temo.

◯ Stališče

◯ Dolžnosti

◯ Oblačenje

◯ Kdaj priti domov

◯ Razvedrilo

◯ Prijatelji

◯ Nasprotni spol

◯ Drugo ․․․․․

Ne glede na temo prepira ste ti in tvoji starši zaradi tega pod stresom. Seveda bi se lahko preprosto ugriznil v jezik in se pretvarjal, da se strinjaš z vsem, kar rečejo. Toda ali Bog to pričakuje od tebe? Ne. Sveto pismo ti resda prigovarja: »Spoštuj svojega očeta in svojo mater.« (Efežanom 6:2, 3) Vendar te tudi spodbuja, da razvijaš »premišljenost« in uporabljaš »razum«. (Pregovori 1:1–4; Rimljanom 12:1) Kadar delaš to, je neogibno, da si pridobiš trdna prepričanja, in nekatera od njih so morda drugačna od prepričanj tvojih staršev. Toda v družinah, ki udejanjajo svetopisemska načela, lahko starši in otroci mirno komunicirajo – tudi če se v vsem ne strinjajo. (Kološanom 3:13)

Kako se lahko izražaš, da se ne bi normalen pogovor sprevrgel v jezno prerekanje? Enostavno je reči: »To je problem mojih staršev. Navsezadnje so oni tisti, ki mi vedno težijo!« Toda pomisli: Koliko nadzora imaš nad drugimi, tudi nad svojimi starši? Edini, ki ga lahko spremeniš, si ti sam. In dobra novica je, da bodo starši verjetneje ostali mirni in ti bodo prisluhnili, če boš naredil svoj del, da sprostiš napetost.

Poglejmo si, kaj lahko ti narediš, da bi preprečil spore. Udejanjaj naslednje predloge in morda boš presenetil starše – pa tudi sebe – s svojimi novopridobljenimi spretnostmi komuniciranja.

(Predlog: Označi nasvete, na katerih moraš delati.)

Razmisli, preden se odzoveš. V Svetem pismu piše: »Srce pravičnega premišljuje, kaj bo odgovorilo.« (Pregovori 15:28) Ne blekni kar prvo, kar ti pride na misel, ko se počutiš ogroženega. Recimo, da ti mama reče: »Zakaj nisi pomil posode? Nikoli ne narediš tega, kar ti naročim!« Nepremišljen odgovor bi morda bil: »Zakaj mi težiš?« Toda premisli. Skušaj ugotoviti, katera čustva se skrivajo za maminimi besedami. Ponavadi trditev z besedami, kot sta »vedno« in »nikoli«, ni treba jemati dobesedno. Vendar pa se iz njih da razbrati skrito čustvo. Katero čustvo bi to lahko bilo?

Mogoče se tvoja mama počuti obupano, ker se ji zdi, da so vsa gospodinjska dela na njenih ramenih. Lahko da samo potrebuje tvoje zagotovilo, da jo podpiraš. Oziroma če smo pošteni, se je morda že večkrat zgodilo, da nisi opravil dela, ki ti je bilo naloženo. V vsakem primeru besede »Zakaj mi težiš?« ne bodo pripeljale nikamor – razen mogoče v prepir! Zakaj torej ne bi raje pomiril mamo? Lahko bi na primer rekel: »Mami, vidim, da si vznemirjena. Takoj bom pomil posodo.« Pozor: Ne uporabljaj sarkastičnega tona. Če se boš odzval sočutno, bo več verjetnosti, da bo napetost med vama popustila.

Spodaj napiši, kaj bi lahko tvoji starši rekli in bi te razdražilo, če bi si to dovolil.

․․․․․

Sedaj pa razmisli, kako bi se lahko sočutno odzval in se osredinil na čustva, ki se skrivajo za trditvijo.

․․․․․

Govori spoštljivo. Michelle se je iz izkušenj naučila, da je pomembno, kako govori s svojo mamo. »Ne glede na problem,« pravi »se vedno izkaže, da mami ni všeč moj ton glasu.« Če to pogosto drži v tvojem primeru, se nauči govoriti tiho in počasi, ogibaj se tega, da zavijaš z očmi ali kako drugače kažeš svojo nejevoljo. (Pregovori 30:17) Če se ti zdi, da boš izgubil nadzor, se na kratko tiho pomoli k Bogu. (Nehemija 2:4) Seveda namen tega ni, da bi ti Bog pomagal pri tem, da ti »starši ne bi več težili«, temveč da bi se obvladal in tako ne bi prilival olja na ogenj. (Jakob 1:26)

Spodaj napiši nekatere besede in dejanja, katerih bi se moral ogibati.

Besede:

․․․․․

Obrazna mimika in govorica telesa:

․․․․․

Poslušaj. V Svetem pismu piše: »Kjer je veliko besed, je tudi greh.« (Pregovori 10:19) Zato daj očetu in mami priložnost, da govorita, in posveti jima vso pozornost. Utišaj glasbo, zapri knjigo ali revijo in ju glej v oči. Ne prekinjaj ju, da bi opravičeval svoja dejanja. Samo poslušaj. Kasneje, ko bosta nehala govoriti, boš imel obilo priložnosti, da kaj vprašaš ali pojasniš svoje stališče. Če pa se po drugi strani že sedaj upiraš in trmoglaviš, lahko vse skupaj samo poslabšaš. Četudi je še kaj več, kar bi rad povedal, je sedaj verjetno »čas molčanja«. (Pridigar 3:7)

Bodi se pripravljen opravičiti. Vedno je primerno reči »žal mi je« za kar koli, s čimer si prispeval k prepiru. (Rimljanom 14:19) Lahko celo rečeš, da ti je žal, da je sploh prišlo do spora. Če ti je težko to narediti iz oči v oči, skušaj svoja čustva izraziti v pismu. Potem pa naredi še nekaj več, tako da pri sebi spremeniš kar koli, zaradi česar je sploh prišlo do spora. (Matej 5:41) Na primer, če je zaradi tega, ker ne opravljaš kakšne zadolžitve, nastal prepir, zakaj ne bi staršev presenetil tako, da opraviš to zadolžitev? Tudi če ne maraš tega dela, ali ne bi bilo bolje, da ga opraviš, kakor pa da se moraš spoprijeti s posledicami, ko starši vidijo, da še ni opravljeno? (Matej 21:28–31)

Na koncu si boš s tem, ker se trudiš rešiti ali preprečiti spore, olajšal življenje. Pravzaprav v Svetem pismu piše, da »iz srca dobrotljiv človek dela dobro svoji duši«. (Pregovori 11:17) Zato razmisli, kako ti lahko koristi to, da prispevaš svoj del k zmanjšanju napetosti med teboj in tvojimi starši.

Uspešne družine imajo spore, vendar jih znajo mirno reševati. Razvijaj spretnosti, o katerih smo razpravljali v tem članku, in morda boš ugotovil, da se lahko s starši pogovarjaš celo o zahtevnih temah – ne da bi se prepirali!

V RAZMISLEK

● Zakaj nekateri tvoji vrstniki pogosto menijo, da je dobro, če se znaš prepirati?

● Zakaj je človek, ki se rad prepira, v Jehovovih očeh neumen? (Pregovori 20:3)

[Okvir/sliki na strani 27]

KAJ PRAVIJO TVOJI VRSTNIKI

»Moral sem dojeti, da kljub temu, da hodim v službo in sem finančno neodvisen, še vedno živim pri mami in jo moram poslušati. Zame je skrbela vrsto let, zato jo povsem razumem, ko kdaj kaj preveri – denimo, ali sem prišel domov ob dogovorjeni uri.«

»Če se s starši o čem ne strinjamo, o tem molimo, poiščemo informacije in se pogovorimo. Tako vedno pridemo do skupne rešitve. Kadar upoštevamo to, kar pravi Jehova, se na koncu vedno vse dobro izteče.«

[Sliki]

Daniel

Cameron

[Okvir na strani 29]

ODGOVORI

1. Zaradi sarkazma (»Pa ne že spet«) se je mama samo še bolj razjezila.

2. Rebeka je z mimiko obraza (zavijanje z očmi) le iskala težave.

3. Jezikanje (»Kaj pa tvoj ton, ko se pogovarjaš z mano?«) ima skoraj vedno nasproten učinek od želenega.

[Okvir na strani 29]

ZA STARŠE

Poglejte si scenarij v uvodu tega članka. Ali lahko ugotovite, s čim je Rebekina mama prispevala k prepiru? Kako se lahko ognete prepirom s svojim najstnikom? V nadaljevanju je nekaj točk, ki jih je dobro imeti v mislih:

Ogibajte se posploševanja, denimo »Ti vedno . . .« ali »Ti nikoli . . .«. Takšne trditve samo kličejo po tem, da se sogovornik brani. Navsezadnje gre verjetno za pretiravanje in vaš otrok to ve. Poleg tega mu je morda jasno, da je posploševanje v resnici bolj povezano z vašo jezo kakor pa s tem, da je on neodgovoren.

Namesto obtožujočih trditev, ki se pričnejo z besedo »ti«, raje skušajte povedati, kako otrokovo vedenje vpliva na vas. Rečete lahko na primer »Ko ti . . ., se počutim . . .«. Verjeli ali ne, vašemu najstniku je globoko v notranjosti mar za to, kako se počutite. Če mu boste povedali svoje občutke, bo več verjetnosti, da bo sodeloval z vami.

Brzdajte se, dokler se ne pomirite, pa naj bo to še tako težko. (Pregovori 10:19) Če so jabolko spora dolžnosti, ki naj bi jih otrok opravil, se o tem pogovorite z njim. Zapišite, kaj natančno pričakujete od njega, in če je treba, jasno povejte, kakšne bodo posledice, če ne bo izpolnil vaših pričakovanj. Potrpežljivo prisluhnite njegovemu mnenju, četudi se vam zdi, da je nepravilno. Večina najstnikov se bolje odzove na nekoga, ki zna poslušati, kot na nekoga, ki pridiga.

Še preden prenagljeno sklenete, da se je vaš najstnik navzel uporniškega duha tega sveta, imejte v mislih, da je veliko tega, kar opazite pri njem, normalen del odraščanja. Vaš otrok morda čemu nasprotuje samo zato, da dokaže, da odrašča. Uprite se temu, da bi se spustili v prerekanje. Ne pozabite: s tem, kako se odzovete na izzivanje, najstnika učite, kako naj se odzove sam. Bodite potrpežljivi in tako boste dober zgled svojemu sinu ali hčerki. (Galačanom 5:22, 23)

[Slika na strani 28]

Prepiranje s starši je kakor tekanje na tekalni stezi – porabil boš veliko energije, vendar ne boš prišel nikamor.