»AVTOBUS lahko odpelje, Kitajec pa bo ostal!« Te besede je slišala tudi Alexandra, ko je sedela v avtobusu in čakala, da prečka mejo med dvema južnoameriškima državama. Izstopila je, da bi videla, kaj se dogaja, in ugotovila, da se mlad Kitajec muči s polomljeno španščino, ko obmejnemu policistu poskuša pojasniti svojo zadrego. Alexandra je obiskovala občino Jehovovih prič v kitajskem jeziku, zato se je ponudila, da pomaga kot prevajalka.

Moški je rekel, da je legalni prebivalec, vendar so mu ukradli dokumente in denar. Policist najprej ni verjel njegovi zgodbi in je celo posumil, da je Alexandra vpletena v trgovino z ljudmi. Na koncu je le sprejel njegovo pojasnilo, toda ta nesrečni potnik je, ker pri sebi ni imel ustreznega dokumenta, moral plačati kazen. Denarja ni imel, zato se je Alexandra ponudila, da mu posodi 20 dolarjev. Moški ni vedel, kako naj se ji zahvali, in ji je obljubil, da ji bo vrnil več kot 20 dolarjev. Alexandra je pojasnila, da ne pričakuje nagrade; bila je vesela, da je lahko pomagala, saj se ji je zdelo prav, da to stori. Moškemu je dala nekaj svetopisemske literature in ga spodbudila, naj z Jehovovimi pričami preučuje Sveto pismo.

Zelo lepo je slišati o takšni radodarnosti do neznancev in prav gotovo podobno ravnajo posamezniki iz vseh veroizpovedi pa tudi tisti, ki ne pripadajo nobeni religiji. Ali ste se tudi vi pripravljeni tako nesebično razdajati drugim? To vprašanje je zanimivo, saj je Jezus rekel: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35) Zanimivo pa je tudi z znanstvenega vidika, saj so raziskovalci odkrili, da je dajanje dobro za vas. Poglejmo, kako.

Izkušnje kažejo, da dajanje in sreča pogosto gresta z roko v roki. Apostol Pavel je napisal, da »Bog ljubi veselega darovalca«. Govoril je o kristjanih, ki so radodarno prispevali za to, da bi sovernikom olajšali stisko. (2. Korinčanom 8:4; 9:7) Pavel ni rekel, da so dajali, ker so bili veseli. Pravzaprav je bilo obratno – veseli so bili, ker so lahko dajali.

Glede na neko raziskavo dajanje »aktivira predele možganov za zadovoljstvo, navezovanje stikov z drugimi in za zaupanje, zaradi česar človeku postane toplo pri srcu«. Neka druga raziskava je pokazala, da je »posamezniku to, da je komu dal denar, občutek zadovoljstva povečalo bolj, kot če bi ta denar porabil zase«.

Ali ste že kdaj čutili, da zaradi svojih okoliščin ne morete narediti veliko? Resnica je, da je lahko vsakdo »vesel darovalec« in ob tem izkusi radost. Kadar se darilo daruje iz pravega motiva, ni treba, da je velike vrednosti. Neka Jehovova priča je izdajateljem te revije skupaj s prispevkom poslala naslednje sporočilo: »Vsa ta leta sem  v kraljestveni dvorani lahko darovala le manjše vsote denarja.« Nadaljuje pa: »Bog Jehova mi je povrnil veliko več, kot sem kdaj dala. [. . .] Hvala, ker mi omogočate, da lahko tako prispevam – to mi je v veliko zadovoljstvo.«

Seveda dajanje ni omejeno le na denar. Obstaja še veliko drugih načinov dajanja.

V Svetem pismu piše: »Iz srca dobrotljiv človek dela dobro svoji duši, krut človek pa svoje telo spravlja v nesrečo.« (Pregovori 11:17) Dobrotljivi ljudje so radodarni – pripravljeni so drugim posvečati svoj čas, energijo, skrb in drugo. To, da so v življenju radodarni, jim koristi na več načinov in eden od pomembnejših je ta, da je radodarnost dobra za njihovo zdravje.

Raziskave nakazujejo na to, da so tisti, ki prostovoljno pomagajo drugim, manj bolehni in manj depresivni. Na splošno so bolj zdravi. Radodarnost lahko celo izboljša zdravje nekaterim s kroničnimi zdravstvenimi težavami, kot je multipla skleroza ali virus HIV. Raziskave tudi kažejo, da so zdravljeni alkoholiki, ki pomagajo drugim, občutno manj depresivni in da je pri njih možnost, da ponovno zapadejo v alkoholizem, manjša.

Razlog naj bi bil v tem, da »sočutje, dobrota in prijaznost odrivajo negativna čustva«. Dajanje lahko tudi zmanjša stres in zniža krvni pritisk. In če ljudje, ki izgubijo svojega zakonca, pomagajo drugim, si prej opomorejo od simptomov depresije.

Nobenega dvoma ni: dajanje je za vas dobro.

Jezus je svoje sledilce spodbujal: »Dajajte, in se vam bo dalo. V zavihano oblačilo vam bodo nasuli dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero. S kakršno mero namreč odmerjate, s takšno bodo odmerjali vam.« (Luka 6:38) Ljudje se bodo na vašo radodarnost najverjetneje odzvali s hvaležnostjo in tudi sami postali radodarni. Dajanje torej spodbuja k sodelovanju in prijateljstvu.

Raziskovalci, ki preučujejo medčloveške odnose, so opazili, da »ljudje, ki so vedno nesebični, k temu spodbujajo tudi druge«. Pravzaprav »že samo branje o izrednih dobrih delih navede ljudi, da so bolj radodarni«. Zato lahko, glede na neko raziskavo, »vsakdo vpliva na desetine ali celo stotine ljudi, tudi na takšne, ki jih sploh ne pozna oziroma jih ni še nikoli srečal«. Z drugimi besedami, eno dobro delo kakega posameznika lahko še druge ljudi v neki skupnosti navede, da ravnajo enako. Ali ne bi želeli živeti v takšni skupnosti? Res, veliko prednosti bi bilo, če bi se bilo več ljudi pripravljenih razdajati.

Eno takšno doživetje, iz katerega se vidi ta pozitivni učinek, prihaja s Floride. Skupina Jehovovih prič se je dala  na razpolago, da bi pomagala pri odpravljanju posledic uničujočega orkana. Ko so čakali gradbeni material za hišo, katero naj bi začeli obnavljati, so opazili, da je ograja pri nekem sosedu poškodovana, in ponudili so se, da mu jo popravijo. »Vedno vam bom hvaležen,« je ta sosed nekaj časa kasneje v pismu napisal svetovnemu središču Jehovovih prič. »Ti ljudje so zame eni najprijaznejših ljudi, kar sem jih kdaj srečal.« Hvaležnost ga je navedla, da je poslal velikodušen denarni prispevek za delo, ki ga je poimenoval izjemno delo Prič.

Izjemno odkritje neke znanstvene raziskave je, da »naj bi človek v samem bistvu imel močno potrebo oziroma željo, da pomaga drugim«. Raziskava pravi, da otroci »ravnajo nesebično, celo preden se naučijo govoriti«. Zakaj? Na to nam odgovarja Sveto pismo, ko pove, da smo bili ustvarjeni »po Božji podobi«, to pomeni, da lahko odsevamo glavne Božje lastnosti. (1. Mojzesova 1:27)

Ena od čudovitih lastnosti našega Stvarnika, Boga Jehova, je radodarnost. Dal nam je življenje in vse, kar potrebujemo, da bi bili srečni. (Apostolska dela 14:17; 17:26–28) Z našim nebeškim Očetom in njegovim ljubečim namenom, ki ga ima z nami, se lahko seznanimo tako, da preučujemo njegovo Besedo, Sveto pismo. Ta knjiga tudi razkriva, da je Bog poskrbel, da bomo v prihodnosti srečni. * (1. Janezovo 4:9, 10) Ker je Bog Jehova vir radodarnosti in ker smo ustvarjeni po njegovi podobi, ne bi smeli biti presenečeni, da je to, da v dajanju posnemamo Boga, dobro za nas ter da si s tem pridobimo njegovo naklonjenost. (Hebrejcem 13:16)

Ali se spomnite Alexandre, ki smo jo omenili na začetku članka? Kako se je njena zgodba iztekla? Neki sopotnik na avtobusu ji je sicer rekel, da je denar vrgla stran, toda moški, ki mu je pomagala, je stopil v stik s prijatelji v mestu, v katerem je imel avtobus naslednjo postajo, in dolg v vrednosti 20 dolarjev je bil takoj poravnan. Poleg tega je moški upošteval Alexandrin predlog in začel preučevati Sveto pismo. Bila je navdušena, ko ga je tri mesece kasneje v Peruju videla na zborovanju Jehovovih prič, ki je potekalo v kitajskem jeziku. Da bi izrazil svojo hvaležnost za vse, kar je Alexandra storila zanj, je njo in tiste, ki so z njo potovali na zborovanje, povabil v svojo restavracijo.

Če dajemo in pomagamo drugim, nam to prinaša veliko veselja. To še posebej velja, če ob tem ljudem pomagamo, da se bolje seznanijo z Virom vseh dobrih daril – z Bogom Jehovom! (Jakob 1:17) Ali uživate v prednostih takšnega dajanja?