»Človek bi lahko dobil vtis, da je dogma o Trojici glede na zadnja dognanja iznajdba iz poznega 4. stoletja. V nekem smislu to drži [. . .]. Formulacija ‚en Bog v treh osebah‘ pred koncem 4. stoletja še ni bila povsem izoblikovana ter zagotovo ne popolnoma sprejeta v krščansko življenje in verovanje.« (New Catholic Encyclopedia, 1967, zvezek 14, stran 299)

»Nikejski koncil se je sestal 20. maja 325 [n. št]. Predsedoval mu je sam Konstantin, ki je dejavno vodil razprave in osebno predlagal [. . .] odločilno formulo za odnos med Kristusom in Bogom, ki so jo potem vnesli v kredo, katerega je na koncu izdal koncil, namreč da je Sin ‚enega bistva z Očetom‘. [. . .] Cesar je škofe ustrahoval, in tako so vsi, razen dveh, podpisali kredo, čeprav jih je večina to storila proti svojemu prepričanju.« (Encyclopædia Britannica, 1970, zvezek 6, stran 386)

»Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici, in rekel: ‚Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!‘« (Apostolska dela 7:55, 56, Slovenski standardni prevod)

Kaj je to videnje razkrilo? Štefan je, poln Božje dejavne sile, videl Jezusa, »ki je stal na Božji desnici«. Jasno je torej, da Jezus po svojem vstajenju v nebesa ni postal Bog, ampak duhovno bitje, ki je oseba zase. V teh biblijskih vrsticah ni nikjer omenjeno, da bi poleg Boga razen Jezusa stal še kdo. Dominikanski duhovnik Marie-Émile Boismard je kljub poizkusom, da bi v Svetem pismu našel odlomke, ki bi podpirali dogmo o Trojici, v svoji knjigi À l’aube du christianisme—La naissance des dogmes (Začetki krščanstva – rojstvo dogem) napisal: »Izjave, da so tri osebe v enem Bogu [. . .] ni najti nikjer v Novi zavezi.«

Dogma, ki jo je zagovarjal Konstantin, naj bi končala nesoglasja, do katerih je v četrtem stoletju prišlo znotraj Cerkve. V resnici pa je sprožila naslednje vprašanje: Ali je bila Marija, ženska, ki je rodila Jezusa, »Mati Božja«?

Primerjaj naslednje biblijske vrstice: Matej 26:39; Janez 14:28; 1. Korinčanom 15:27, 28; Kološanom 1:15, 16.