Beseda se lahko včasih nanaša na skopljenega moškega. V biblijskih časih so bili nekateri moški skopljeni takrat, ko so bili kaznovani, ko so postali ujetniki ali pa ko so bili zasužnjeni. Zanesljivi moški, ki so jih skopili, so v kraljevi hiši skrbeli za žensko bivališče oziroma harem. Na primer, evnuha Hegaj in Šaašgaz sta bila varuha žen in priležnic perzijskega kralja Ahasverja, za katerega menijo, da je Kserks I. (Estera 2:3, 14)

Toda niso bili vsi, ki jih Sveto pismo imenuje evnuhi, dejansko skopljeni. Nekateri učenjaki pravijo, da so v širšem pomenu ta izraz uporabljali tudi za uradnika, ki so mu bile dodeljene naloge na kraljevem dvoru. Videti je, da se izraz »evnuh« v tem smislu nanaša na Jeremijevega prijatelja Ebed Meleha in na neimenovanega Etiopijca, ki mu je oznanjeval evangelizator Filip. Ebed Meleh je bil očitno višji uradnik, saj je imel neposreden dostop do kralja Zedekija. (Jeremija 38:7, 8) Za Etiopijca pa je rečeno, da je bil kraljevi zakladnik, ki je »šel k bogočastju v Jeruzalem«. (Apostolska dela 8:27)

Jezus je prihodnji čas sodbe opisal z besedami: »Ko bo Sin človekov prišel v svoji slavi in vsi angeli z njim, [. . .] bo ločeval ljudi, kakor pastir ločuje ovce od kozlov.« (Matej 25:31, 32) Zakaj bi dobesedni pastirji sploh ločevali ovce od kozlov?

Pastirji so ovce in kozle običajno skupaj gnali na pašo in jim dovolili, da so se čez dan tudi skupaj pasli. Ko je padla noč, so jih zbrali v ograde, ki so jih varovale pred divjimi živalmi, tatovi in mrazom. (1. Mojzesova 30:32, 33; 31:38–40) Kozle so zbrali v ločene ograde, ker so želeli obvarovati bolj ali manj krotke ovce, še posebej samice in jagnjeta, da jih agresivnejši kozli ne bi poškodovali. V neki knjigi piše, da so pastirji ovce ločevali od kozlov tudi takrat, »ko so kotile, so jih molzli in strigli«. (All Things in the Bible) Jezus je v tej ponazoritvi torej navajal običaje in predstave, ki so jih ljudje, vajeni pastirskega življenja v staroveškem Izraelu, dobro poznali.