Sveto pismo je vsekakor zelo stara knjiga. Koliko je stara? Začeli so jo pisati na Bližnjem vzhodu pred kakimi 3500 leti. Za primerjavo naj povemo, da je bilo to v času mogočne kitajske dinastije Šang in kakih tisoč let pred rojstvom budizma v Indiji. (Glej okvir » Dejstva o Svetem pismu«.)

Da bi bila knjiga ljudem koristen vodnik, mora biti razumljiva in uporabna. Sveto pismo je ravno takšna knjiga. Vsebuje zadovoljujoče odgovore na najpomembnejša življenjska vprašanja.

Ali ste se na primer kdaj vprašali: »Zakaj smo tukaj?« To vprašanje že tisočletja bega ljudi. Toda odgovor lahko najdemo v prvih dveh poglavjih prve svetopisemske knjige, in sicer Prve Mojzesove knjige. Biblijsko poročilo seže na »začetek« – milijarde let nazaj – ko je nastalo naše fizično vesolje, tudi galaksije, zvezde in Zemlja. (1. Mojzesova 1:1) Nato v postopnih fazah opiše, kako je Zemlja postajala primerna za bivanje, kako so nastale različne življenjske oblike in kako se je pojavil človek, ter seveda namen vsega tega.

Sveto pismo daje praktične nasvete, ki nam pomagajo reševati vsakodnevne probleme. Teh nasvetov ni težko razumeti. To drži iz dveh razlogov.

Kot prvo, biblijski jezik je jasen, neposreden in privlačen. Besedilo ni zasičeno z abstraktnimi ali skrivnostnimi izrazi. Ravno nasprotno, izrazi so stvarni ali pa trkajo na naše čute. Težje razumljive misli so izražene z običajnimi besedami iz vsakdanjega življenja.

Jezus je na primer uporabljal veliko preprostih ponazoritev iz vsakodnevnega življenja ljudi, zato da bi se nauki, o katerih je učil, dotaknili njihovega srca. Mnoge od teh ponazoritev najdemo v govoru, ki je običajno poznan kot govor na gori in je zapisan v biblijski knjigi Matejev evangelij, od petega do sedmega poglavja. Neki komentator je ta govor imenoval »praktično predavanje« in ugotovil, da njegov namen »ni napolniti nam glave z idejami, ampak nas voditi in usmerjati naše ravnanje«. Ta poglavja lahko preberete v 15 ali 20 minutah. Osupnili boste nad preprostimi, a vseeno tehtnimi Jezusovimi besedami.

 Sveto pismo je lahko razumljivo tudi zaradi svoje vsebine. To ni knjiga mitov ali bajk. Nasprotno, večinoma govori »tako o mogočnih kot tudi o navadnih ljudeh« ter o njihovih »bojih, upanju, neuspehih in zmagah«, kot piše v The World Book Encyclopedii. Ni se nam težko poistovetiti z opisanimi resničnimi ljudmi in razumeti poročil o njih ter pomembnega pouka, ki ga vsebujejo. (Rimljanom 15:4)

Če želite knjigo razumeti, mora biti napisana v jeziku, ki ga poznate. Danes je Sveto pismo verjetno na voljo v jeziku, ki ga lahko razumete, ne glede na to, kje živite ali katere narodnosti ste. Razmislite, kaj vse je potrebno, da je nekaj tako izjemnega sploh mogoče.

Prevajanje. Sveto pismo je bilo napisano v hebrejskem, aramejskem in grškem jeziku. Zaradi tega ga je lahko bralo le omejeno število ljudi. Iskreni prevajalci so si neutrudno prizadevali, da je svetopisemsko besedilo danes na voljo tudi v drugih jezikih. Zahvaljujoč njihovemu trudu je Sveto pismo danes (v celoti ali kak njegov del) prevedeno v približno 2700 jezikov. To pomeni, da lahko več kot 90 odstotkov človeštva bere vsaj kak del Svetega pisma v svojem maternem jeziku.

Tiskanje. Izvirno svetopisemsko besedilo je bilo napisano na neobstojne materiale, kot sta usnje in papirus. Da bi se sporočilo prenašalo, so morali te spise skrbno znova in znova ročno prepisovati. Takšni izvodi so bili dragi in le malo ljudi si jih je lahko privoščilo. Toda z Gutenbergovo iznajdbo tiskarskega stroja pred več kot 550 leti je bilo na razpolago vse več izvodov Svetega pisma. Po nekih ocenah je bilo razdeljenih že več kot pet milijard izvodov Svetega pisma, in sicer v celoti ali kak njegov del.

Nobeno drugo versko delo se v vsem tem ne more primerjati s Svetim pismom. Jasno je, da je Sveto pismo knjiga, ki se da razumeti. Vseeno pa je to lahko izziv. Toda na voljo je pomoč. Kje jo lahko najdete? In kako vam lahko koristi? Na to odgovarja naslednji članek.