Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bothata bja Meetse—Ke eng seo se dirwago?

Bothata bja Meetse—Ke eng seo se dirwago?

Bothata bja Meetse​—Ke eng seo se dirwago?

Bothata bja Meetse ke bja lefase ka bophara. Bo bea boemo bja tša maphelo bja baagi ba lefase ba dimilione tše dikete kotsing. Go gatilwe megato efe bakeng sa go leka-lekanya kabo ya meetse le go dirišwa ga wona?

AFRIKA BORWA: Sehlogo sa makasine wa Science se begile gore, “Badiidi ba Durban ba Hwetša Meetse ao e Lego Kgale a se Gona.” Sehlogo se se bolela gore badiidi ba dulago moo ba na le nywaga e masome ba se na meetse ka baka la molao wa mebušo ya kgethollo ya nakong e fetilego yeo e se sa hlwago e le gona. Sehlogo se se re ka 1994 “kotara ya milione ya baagi ba Durban e be e se na meetse a hlwekilego goba tshepedišo ya ditšhila.”

Bakeng sa go rarolla bothata, ka 1996 moentšeneare yo mongwe o ile a thoma lenaneo leo le bego le tla nea lapa lengwe le lengwe dilithara tše 200 tša meetse letšatši le letšatši. Mafelelo e bile afe? Makasine wa Science o bega gore, “Badudi ba Durban ba ka bago ba 120 000 go ba dimilione tše 3,5 ba na le meetse a hlwekilego.” Ga bjale, batho ba bantši ba hwetša meetse kgaufsi—e lego kaonafalo e kgolo kudu go feta nakong e fetilego ya ge batho ba bantši ba be ba swanetše go tšea leeto la ka godimo ga khilomithara gore ba yo ga meetse.

Makasine wa Science o hlalosa gore e le gore go rarollwe bothata bja tshepedišo ya ditšhila, “‘dintlwana tša boithomelo tša melete’ tša kgale tša ka ntle” di ile tša tšeelwa sebaka ke “dintlwana tša boithomelo tšeo di nago le melete e mebedi, tšeo di aroganyago mohlapologo le mantle go dumelela mantle go oma gore a kgone go bola ka pela.” Mathomong a 2008, dintlwana tša boithomelo tša melete e mebedi tše ka bago 60 000 di be di hlomilwe, gaešita le ge go be go boletšwe ka nako yeo gore go be go tla tšea nywaga e mengwe e mebedi pele magae ka moka a ka ba le dintlwana tša boithomelo tša maleba.

Brazil: Motseng wa Salvador, bana ba makgolo ba be ba swerwe ke malwetši a letšhollo ka baka la go hlokega ga tshepedišo ya ditšhila le dintlwana tša boithomelo. * Go lokiša bothata bjo, mmušo o ile wa tsenyetša magae a fetago a 300 000 diphaephe tšeo di dirago dikhilomithara tše 2 000 tša tshepedišo ya ditšhila. Mafelelo e bile afe? Palo ya batho bao ba swerwego ke bolwetši bja letšhollo e ile ya fokotšega ka 22 lekgolong motseng ka moka gomme ya fokotšega ka 43 lekgolong mafelong ao peleng a bego a e-na le dipalo tša godimo tša bao ba swerwego ke bolwetši bjo.

India: Dikarolong tše dingwe tša lefase, meetse a hlwekilego a hwetšwa dihleng tše itšego; eupša ga se ka mehla a bolokwago e le gore a ka dirišwa ka tsela e swanetšego. Lega go le bjalo, ka 1985 sehlopha sa basadi ba ma-India bao ba dulago seleteng sa Dholera ka leboa-bodikela bja naga ya Gujarat, se ile sa tla ka leano le bohlale le leo le šomago la go boloka meetse. Ba ile ba rulaganya sehlopha sa batho gore se age letamo leo ge le fedile le bego le lekana le lebala la kgwele ya maoto. Ke moka ba ala polasitiki e koto ka letamong leo e le gore le se ke la dutla. Maiteko a bona a ile a atlega. Ge e le gabotse, dikgwedi ka morago ga gore sehla sa dipula tše dikgolo se fete, ba be sa ba dutše ba e-na le meetse—go sa šetšwe gore ba be ba “laleditše baagišani ba bona go nwa le bona.”

Chile: Naga ye yeo e lego ka Borwa bja Amerika ke ya botelele bja dikhilomithara tše 4 265, gomme e bapile le Lebopo la Pacific ka bodikela e bile e bapile le Dithaba tša Andes go ya ka bohlabela. Mmušo wa naga ke wona o laolago ditshwanelo tša go ga meetse e bile ke wona o neago tumelelo ya go aga matamo le mekero. Mafelelo e bile afe? Ga bjale 99 lekgolong ya badudi ba toropong gotee le 94 lekgolong ya bao ba dulago nageng yeo ba hwetša meetse a lekanego.

Tharollo ya sa Ruri

Go bonagala naga e nngwe le e nngwe e e-na le tsela ya yona ya go swaragana le bothata bja meetse. Dinageng tše dingwe moo diphefo di dulago di tšutla, diphaphapha di oketša meetse e bile di fehla le mohlagase. Dinageng tše di humilego, go ntšhwa ga letswai meetseng a lewatle e le gore a dirišwe, go lebelelwa e le tharollo e šomago. Mafelong a mantši, matamo a magolo a boloka meetse a dinoka le meetse a pula—e lego mokgwa wo o itlhatsetšego e le o šomago, gaešita le ge matamo ao a lego mafelong a omilego a ka lahlegelwa ke 10 lekgolong ya meetse a ona ka baka la go moyafala ga meetse.

Dihlatse tša Jehofa, e lego bagatiši ba makasine wo, di dumela gore Modimo ke yena a ka neago tharollo ya sa ruri ya bothata bja meetse, e sego batho. Beibele e re: “Lefase ké la Morêna, le makôkôkôkô a lôna, lefase lohle le baaxi ba lôna. Ké Yêna Mothei wa lôna xodimo xa mawatlê, Mothekxi wa lôna xodimo xa dinoka.”—Psalme 24:1, 2.

Ke therešo gore Modimo o file batho boikarabelo bja go hlokomela lefase le. (Genesi 1:28) Lega go le bjalo, go se hlokomele ga batho dilo tše bohlokwa tša lefase—gotee le ditla-morago tše sa kgahlišego tšeo di bakilwego ke seo—go nea bohlatse bjo oketšegilego bja gore “monna mo a yaxo xa’ ikiše, le xe a xata a tiiša.”—Jeremia 10:23.

Ke’ng seo Jehofa a tlago go se dira go tsošološa tikologo ya lefase? Beibele e re kgonthišetša gore o rerile go ‘dira dilo ka moka tše mpsha.’ (Kutollo 21:5) Akanya ka lefase leo le se nago bodiidi, komelelo gotee le go hlokega ga meetse. Akanya ka lefase leo le se nago dipula tše dikgolo tšeo di bakago mafula ao lehono a bolayago dikete tša batho ngwaga le ngwaga. Ka tlase ga pušo ya Mmušo wa gagwe, Modimo o tla phethagatša dikholofetšo tša gagwe tše dintši. Jehofa ka boyena o boletše gore: “Le Lentšu la-ka le le tšwaxo molomong wa-ka, le ka se boêle xo Nna lè le fêla; le tlo dira se nkxahlaxo, le tlo phêtha se ke le rometšexo sôna.”—Jesaya 55:11.

Na o ka rata go tseba mo go oketšegilego mabapi le morero wa Modimo wa go tsošološa lefase la rena, ka ge go bontšhitšwe ka Lentšung la gagwe, Beibele? Sehlogo se latelago se tla hlalosa kamoo o ka tsebago seo ka gona.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 6 Ngwaga o mongwe le o mongwe, bana ba ka bago dimilione tše 1,6 ba hwa ka baka la malwetši a letšhollo lefaseng ka bophara. Yeo ke palo e fetago palo-moka ya mahu ao a bakwago ke AIDS, bolwetši bja mafahla le malaria.

[Ntlhakgolo go letlakala 13]

“Moo go se nago meetse, ga go na bophelo. . . . Meetse a a re phediša.”​—Michael Parfit, mongwadi wa National Geographic

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

Go tšweletša tone ya mabele, go nyakega ditone tše 1 000 tša meetse

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

“70 lekgolong ya meetse a lefase a dirišetšwa go nošetša.”​—Plan B 2.0, ka Lester R. Brown

[Graphs/​Pictures on page 15]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Go na le meetse a makaaka’ng a hlwekilego?

Meetse ka moka

97,5% Meetse a letswai

2,5% Meetse a hlwekilego

Meetse a hlwekilego

99% Ao a lego meela-kgapetleng le dithabeng tša lehlwa goba ao a lego ka fase ga lefase

1% Ao a hwetšagalago bakeng sa batho ba e nyakilego go ba ba dimilione tše dikete tše šupago le diphedi tše dingwe tše dimilione tše dikete tše sa balegego

[Seswantšho go letlakala 15]

Go tsentšhwa diphaephe tša meetse a hlwekilego, Durban, Afrika Borwa

[Mothopo]

Courtesy eThekwini Water and Sanitation Programme

[Seswantšho go letlakala 15]

Basadi bao ba dirago letamo leo le tlago go boloka meetse a pula, Rajasthan kua India ka 2007

[Mothopo]

© Robert Wallis/Panos Pictures

[Seswantšho go letlakala 15]

Batho ba mošomong wa go direla motse wa gabo bona tshepedišo e mpsha ya meetse kgaufsi le Copán, kua Honduras

[Mothopo]

© Sean Sprague/SpraguePhoto.com